| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV INTERESNE DEJAVNOSTI NA ZNANJE ŠOLSKE MATEMATIKE
Valerija Šadl, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je podrobneje predstavljen Didaktični petkotnik kot model matematične interesne dejavnosti, njegovo delovanje in evalvacija. Posebna pozornost je namenjena predstavitvi nalog inicialnega in finalnega preizkusa znanja ter njihova razdelitev glede na kognitivna in vsebinska področja ter mejnike znanja. Nadalje je predstavljen mednarodni projekt, poznan pod imenom TIMSS, katerega naloge so bile uporabljene pri evalvaciji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je zajela 169 matematično sposobnejših učencev 4. in 5. razredov različnih osnovnih šol, ki so obiskovali interesno dejavnost. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kako Didaktični petkotnik vpliva na znanje matematike po končanem obiskovanju v nižjih razredih. Učenci so v času obiskovanja interesne dejavnosti na začetku in na koncu rešili že vnaprej pripravljena preizkusa znanja. Obstoj razlik med rezultati učencev na inicialnem in finalnem preizkusu znanja smo preverjali na kognitivnem in vsebinskem področju ter pri mejnikih znanja. Pri tem so nas zanimale razlike glede na spol, razred in glede na izvajalca programa. Rezultati raziskave kažejo pozitiven vpliv interesne dejavnosti na znanje šolske matematike, saj so učenci pokazali napredek matematičnega znanja na večini področij. Prav tako se pokažejo razlike v napredku znanja med učenci različnega razreda. Presenetljivo so učenci četrtih razredov pokazali večji napredek na večini področjih matematičnega znanja. Rezultati raziskav pa nam kažejo, da do razlik v znanju prihaja tudi glede na izvajalce programa.
Ključne besede: interesne dejavnosti, Didaktični petkotnik, inicialni in finalni preizkus znanja, kognitivna področja, vsebinska področja, mejniki matematičnega znanja
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1865; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

2.
PREIZKUSI ZNANJA PRI MATEMATIKI V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU
Jasmina Bratec, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Preizkusi znanja pri matematiki v prvem in drugem triletju je bil ugotoviti, ali znajo študenti, ki so tik pred vstopom v učiteljski poklic, sestaviti kvaliteten preizkus znanja pri matematiki ter v kolikšni meri poznajo osnovne didaktično-matematične pojme (učne cilje, standarde in tipe znanja, reprezentacije), s katerimi se srečamo pri izdelavi preizkusa znanja pri matematiki. Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V analizo je bilo vključenih 57 preizkusov znanja za prvo in drugo triletje, ki so jih v okviru predmeta Didaktika matematike izdelali študenti 3. letnika smeri Razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Pri analizi preizkusov znanja je bila v pomoč vnaprej pripravljena preglednica s postavkami. Rezultati omenjene raziskave so pokazali, da je zelo malo študentov v celoti upoštevalo navodila izdelave preizkusa znanja in da študenti ne znajo sestaviti kvalitetnega preizkusa znanja pri matematiki. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo zelo veliko težav pri ustrezni določitvi matematično-didaktičnih pojmov, še posebej pri tipih in standardih znanja. Izkazalo se je namreč, da več kot polovica študentov nima znanja o zgoraj omenjenih pojmih. Raziskava je ugotavljala tudi, ali ima razred, za katerega je bil preizkus znanja izdelan, vpliv na kvaliteto izdelanega preizkusa. Rezultati kažejo, da ne, saj se je razlika pojavila samo za eno izmed postavk.
Ključne besede: preizkus znanja, reprezentacija, tipi znanja, standardi znanja, ocenjevanje
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 2437; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
STALIŠČA STARŠEV DO NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA OB KONCU DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA
Mateja Škalič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi prikazujemo stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Pri tem nas zanimajo stališča staršev do upravičenosti nacionalnega preverjanja znanja, lastne seznanjenosti, spodbujanja otrok za priprave in dosežkov otrok pri nacionalnem preverjanju znanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi so sodelovali starši šestošolcev (n=209) naključno izbranih devetih osnovnih šol v Pomurski in Podravski regiji. Pridobljene podatke smo kvantitativno obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultati kažejo, da je dosežek otroka na nacionalnem preverjanju znanja za starše dobra povratna informacija o njegovem znanju, vendar menijo, da ne pokaže celostnega znanja, saj je preverjanje le pisno. Starši menijo, da so jim rezultati, ki jih otrok doseže na preverjanju znanja, predstavljeni na razumljiv način. Menijo pa, da so o načinu izvajanja preverjanja znanja premalo seznanjeni. Starši s končano osnovno šolo in starši, ki bivajo v Pomurski regiji, menijo, da imajo pri spodbujanju otrok na nacionalno preverjanje znanja v primerjavi z učitelji manjšo vlogo. Starši iz Pomurske regije v primerjavi s tistimi iz Podravske menijo, da jim pri pripravah otroka na preverjanje znanja ni potrebno sodelovati. Ugotovljeno je bilo, da je rezultat, ki ga otrok doseže na nacionalnem preverjanju znanja, za starše pomemben. Staršem s končano nižjo stopnjo izobrazbe je pomembno, da je otrokov rezultat, ki ga doseže na nacionalnem preverjanju znanja, v skladu z njihovimi pričakovanji oziroma da jih otroci z dosežki zadovoljijo.
Ključne besede: stališča, starši, osnovna šola, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, nacionalno preverjanje znanja, preizkus znanja.
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1097; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Nacionalno preverjanje znanja pri predmetu zgodovina
Tina Gregurec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nacionalno preverjanje znanja ob koncu 9. razreda pri predmetu zgodovina. Namen naloge je bil preučiti vsakoletne analize preverjanj znanja na področju zgodovine in skupaj z značilnostmi nacionalnega preverjanja znanja na državnem nivoju spoznati celoto nacionalnih preverjanj. Pri tem so bila v pomoč letna poročila nacionalnega preverjanja znanja, dostopna na spletni strani Državnega izpitnega centra (RIC), in članki poznavalcev takšnih preverjanj. V nalogi je raziskana zgodovina preverjanj, njihov namen in predvsem organiziranje ter priprava takšnih testov. V praktičnem delu naloge so predstavljeni rezultati vsakoletnih analiz pri predmetu zgodovina, opisane so primerjave in ugotovljene spremembe, ki so se dogajale vse do danes. Nacionalno preverjanje znanja smo v Sloveniji uvedli že leta 1997, vendar ga pod tem imenom poznamo šele od leta 2006, ko dobi informativno in formativno funkcijo, kot jo poznamo še danes, učenec pa lahko na tak način preveri svoje znanje oz. ga posledično izboljša. In prav to je največja prednost takšnih testov, saj je sama struktura preizkusa zgrajena tako, da se preverja celovito, splošno znanje učenca. Pomembno funkcijo ima učitelj, ki mora pri takšnem preverjanju znanja znati učence motivirati in jim snov razložiti, približati, narediti zanimivo, aktualno, ob tem pa še vedno predstaviti vsa pomembna dejstva, pojave, procese in osebe, ki jih preverja nacionalno preverjanje znanja.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, preizkus, analiza, predmetna komisija, osnovna šola, učenci
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 273; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici