| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodna ali tožilska preiskava?
Mojca Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit. Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve. Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo. Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Ključne besede: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 227; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (674,00 KB)

2.
OGLED KRAJA KAZNIVEGA DEJANJA KOT TEMELJ ISKANJA MATERIALNE RESNICE
Mateja Maksimovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ogled kraja kaznivega dejanja kot temelj iskanja materialne resnice, poudarja pomembnost ogleda, ki je v procesnem pomenu posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravi policija ali sodišče z namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja ugotovijo in razjasnijo, za kazenski postopek, pomembna dejstva. Osnovni namen ogleda je, da se najdejo in zavarujejo dejstva in sledovi kaznivega dejanja z namenom razjasnitve kaznivega dejanja in odkritja storilca. Med različnimi preiskovalnimi dejanji, ki jih morajo preiskovalci opraviti za učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj, ima še posebej pomembno vlogo ogled kraja kaznivega dejanja, saj je velikokrat prav na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja, odkritje in obsodbo storilca. Ogled se od drugih preiskovalnih dejanj loči predvsem po tem, da se pri opravljanju ogleda kraja dejanja objektivno in statično ugotavlja konkretno dejansko stanje in celoten potek kaznivega dejanja. V diplomskem delu sta primerjalno prikazani le rekonstrukcija in hišna preiskava. Kadar se ogled opravlja v zaprtih prostorih, se velikokrat postavlja vprašanje razmejitve med ogledom kraja dejanja in hišno preiskavo, ki pomeni poseg v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine ter za izvedbo katere zakon zahteva izpolnitev določenih pogojev. Ogled je enkratno in neponovljivo dejanje, od katerega so odvisna vsa nadaljnja opravila, zato so lahko morebitne napake usodne za nadaljnji postopek, sploh v procesnem smislu, kjer lahko pomenijo izpodbojni razlog za izločitev dokazov. Bistveno je, da se ogled kraja dejanja opravi strokovno pravilno in precizno, saj je od tega odvisna procesna vrednost materialnih sledi in predmetov, zbranih pri ogledu. Iz primerov prakse sodišč pri nas in v tujini je razvidno, kateri so nekateri pogosti problemi, ki lahko nastanejo v zvezi s forenzičnimi dokazi ter vzroki za njih.
Ključne besede: ogled, hišna preiskava, rekonstrukcija, sodišče, preiskovalni sodnik, kriminalistična policija, forenzični laboratorij, kaznivo dejanje, kazenski postopek., forenzični dokazi.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1823; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (882,56 KB)

3.
PREDHODNI POSTOPEK PO ZAKONU O KAZENSKEM POSTOPKU V ZVEZI Z NAČELOM AKUZATORNOSTI
Miha Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti, ki se skozi faze postopka izpodbija glede na vsak dokaz, ki ga predloži tožilstvo. Zaradi uvajanja adversarnosti postopka in prevalitve dokaznega bremena na stranke, bi se sodišče izognilo velikim težavam pravno-organizacijske narave, kot je udeležba prič in izvajanje drugih dokazov, saj bi imele stranke večji interes na pravilnem izvajanju potrebnih dokazov. Faza preiskave je pomemben del predhodnega postopka in pripomore k lažjemu zavarovanju dokazov pomembnih v postopku. Preiskovalni sodnik se mora opredeliti kot garant postopka. Preiskovalni sodnik na predlog strank odredi pridobitev tistih dokazov, ki pomenijo zelo globok poseg v osebnostno sfero obdolženca, kot je v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Preiskovalni sodnik presoja pomembnost dokaza za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z intenzivnostjo omejevalnega ukrepa. Kljub temu se zdi, da je na načelni ravni zahteva po kontradiktornosti v kazenskem postopku na splošno sprejeta. Vendar si moramo kontradiktornost predstavljati bistveno več kakor zgolj postopkovno pravilo; je način razmišljanja, je prehod od pojmovanja kazenskega postopka kot uradovanja države k temu, da je predhodni postopek urejen kot spor med strankama. Inkvizitorno načelo je pogosto predmet kritike, saj ta onemogoča objektivnost sodišča v postopku preiskave. Problem preiskave se je v teoriji osredotočil na preiskovalnega sodnika in njegovi nasprotujoči si vlogi aktivnega preiskovalca ter pasivnega garanta v postopku. Vendar pa se glede preiskave pojavlja tudi vprašanje smiselnosti, zaradi nepotrebnega večkratnega izvajanja dokaznega postopka. Policijski predkazenski postopek, preizkus obtožnega akta in tudi sodna preiskava skupaj sestavljajo predhodni postopek. Faza preiskave služi predvsem sodnemu fiksiranju dokazov, ki jih je pred tem na neformalen način zbrala že policija. Tožilec bi moral biti v celoti odgovoren za uspeh preiskovanja kaznivega dejanja, on bi moral izključno skrbeti ob pomoči organov pregona, da bo na sodišču zadoščeno standardom dokaznega bremena. Kot dominuslitis predhodnega postopka bi se državni tožilec moral otresti svoje psihološke navezanosti na pomoč preiskovalnega sodnika. V predhodnem postopku, kot v tisti fazi postopka, ki je z vidika človekovih pravic najbolj kritična, bi morala zakonodaja predvsem okrepiti garantno funkcijo sodišča, ki bi zagotovila nepristranski nadzor nad zakonitostjo dela organov pregona in bi v izjemnih primerih s svojimi pristojnostmi zavarovalo dokaze, ki jih na glavni obravnavi ne bi mogli ponoviti.
Ključne besede: adversarni postopek, predhodni postopek, postopek preiskave, preiskovalni sodnik, državni tožilec
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 879; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (955,49 KB)

4.
Policijsko-tožilska preiskava
Ana Zidanšek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen potek policijsko-tožilske preiskave. Ta preiskava poteka v predkazenskem postopku in vključuje delo policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika. Predkazenski postopek temelji na delu policije in državnega tožilca. Policija je tista, ki je največkrat prva seznanjena s storitvijo kaznivega dejanja in mora ukreniti vse potrebno, da zavaruje sledi, odkrije storilca kaznivega dejanja ter doseže najvišjo stopnjo dokaznega standarda, ki omogoča kazenski postopek. Državni tožilec ali z drugimi besedami gospodar postopka usmerja in daje navodila policiji, ki mora zbrati dovolj dokazov, s katerimi državni tožilec ob koncu predkazenskega postopka odloča, kaj bo storil s kazensko ovadbo oziroma če bo nadaljeval kazenski pregon. Da so dokazi zbrani na zakonit način in da ni prišlo do kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin, skrbi preiskovalni sodnik. Zadolžen je za odrejanje preiskovalnih ukrepov in prikritih preiskovalnih ukrepov, ki hujše posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine, odloča pa tudi o priporu. Zakonska podlaga za delo policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika je Zakon o kazenskem postopku, ki prinaša kar nekaj težav pri njihovem delu. Spremembe, ki bi jih prinesla nova zakonodaja, pa so prav tako zaskrbljujoče, saj bi postopoma ukinila funkcijo preiskovalnega sodnika in njegova pooblastila prenesla na državnega tožilca in policijo. Težave pri teh spremembah predstavljajo pravice oseb v postopkih, saj bi dejanja, za katera je bil zadolžen in postavljen poseben organ, prenesli na policijo in državnega tožilca, ki imata glavno nalogo odkriti in preganjati storilce kaznivih dejanj. Spremembe zakona so dobrodošle, vendar ne smemo pozabiti na osebne pravice oseb v predkazenskem in kazenskem postopku.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, policijske preiskave
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 562; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (452,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici