1. Primerjava tehnik zaslišanja pri odraslih ter otrocih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMiha Rošker, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se ukvarja s tehnikami zasliševanja in njihovo uporabo pri odraslih in otrocih. Pridobivanje podatkov s strani človeških virov je ključno za uspešno opravljanje policijskega dela, vendar pa je pri zasliševanju otrok potrebna posebna pozornost, saj imajo otroci drugačen pogled na svet in so bolj sugestibilni ter čustveno nedozoreli. V diplomski nalogi so predstavljene različne tehnike zasliševanja, vključno z nehumanimi in sugestivnimi načini, ki so podvrženi pristranskosti zaradi subjektivnih predsodkov ali prisilnega priznanja. Poudarjena je uporaba bolj humanih in znanstveno utemeljenih metod, ki se trudijo zmanjšati pristranskost ter zagotoviti zanesljive podatke. V diplomski nalogi so predstavljene tudi posebne metode zasliševanja otrok, ki upoštevajo njihove posebne potrebe in potrebo po zaščiti. Namen naloge je zagotoviti pregleden in kritičen pregled različnih tehnik zasliševanja ter podati smernice za njihovo pravilno uporabo pri odraslih in otrocih v policijskem delu. Policija informacije od ljudi zbira na več različnih načinov, formalnih in neformalnih. Med formalne načine zbiranja podatkov sodijo razgovor, zaslišanje, zbiranje informacij od vrat do vrat, poleg informacij zbirajo tudi materialne dokaze, ki bi podprli ali zavrgli različne različice dogajanja, med drugim pa v modernem svetu ne smemo pozabiti na sledenje podatkov v virtualnem svetu. Nagel razvoj tehnologije, ki smo mu priča v 21.stoletju, vzpodbuja nove strategije in načine dela organov pregona, saj odpira nove možnosti za razvoj. Zaradi kompleksnosti zaslišanja osumljenca ali izpraševanja prič, poteka zbiranje podatkov na več ravneh, saj si preiskovalci le tako lahko ustvarijo najbolj jasno sliko o dogajanju. Skozi diplomsko delo bomo ugotovili, da igra izbira tehike zaslišanja ključno vlogo pri pridobivanju zanesljivih informacij od osumljencev.
Ključne besede: zaslišanja, preiskovalni intervjuji, otroci, odrasli, metode, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.07.2023; Ogledov: 421; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (900,16 KB) |
2. Ugotavljanje verodostojnosti informacij, pridobljenih med preiskovalnim intervjujem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Skubic, 2023, diplomsko delo Opis: Učinkovito preiskovalno zaslišanje je v središču vsake policijske preiskave in je zato temelj doseganja pravičnosti v družbi. To je zato, ker so ključni cilji, na katerih temelji vsaka preiskava ugotoviti, kaj se je zgodilo, in če se je kaj zgodilo odkriti, kdo je kaj storil, ter zbrati dokaze na način, ki bo verodostojen za tiste, ki odločajo. Da bi to dosegli, morajo preiskovalci zbrati informacije, katerih vir je običajno oseba (npr. priča, žrtev, osumljenec itd.). Ko se soočajo z osebo, ki govori resnico, želijo zbrati dovolj informacij, da to resnico potrdijo. Ko se soočajo z lažnivcem, je njihova naloga omogočiti, da se laž razkrije dovolj podrobno, da se lahko dokaže njeno neresničnost. V vsakem primeru se naloga preiskovalcev opira na kombinacijo učinkovitega intervjuja, branja ljudi in ocene verodostojnosti. Ali so strokovnjaki vešči teh nalog? Če ne, zakaj? Kaj znanost predlaga, da bi morali posamezniki narediti, da bi natančno ocenili, če nekdo govori resnico ali vsaj izboljšali svojo sposobnost ocenjevanja verodostojnosti informacij?
V tej kvalitativni nalogi so na ta in druga vprašanja ponujeni odgovori na podlagi raziskav in mnenj strokovnjakov s tega področja. V naslednjih poglavjih so opredeljeni osnovni pojmi laži, njena vloga v kazenskem postopku ter verbalni in neverbalni kazalniki, ki lahko pripomorejo k njenemu odkrivanju. Kasneje se razpravlja o pomenu ustreznega intervjuja za oceno verodostojnosti pridobljenih informacij. Na koncu se preuči obetaven sistem ocenjevanja kriterijev za presojo zavajanja ACID, ki pripomore k izboljšanju spominjanja intervjuvancev in s tem k lažjemu odkrivanju zavajanj tekom preiskovalnega intervjuja. Kljub pomanjkljivostim metode so raziskovalci mnenja, da je le-ta uporabno orodje v rokah usposobljenega preiskovalca. V Sloveniji se zaradi nepoznavanja metoda še ne uporablja, je pa gotovo povsem uporabna in priporočljiva tudi v našem kulturnem okolju.
Ključne besede: preiskovalni intervjuji, verodostojnost informacij, laži, kazalniki laganja, ACID, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 44
Celotno besedilo (905,61 KB) |
3. Razlike med klasičnim pristopom k preiskovalnemu intervjuju in intervjuju z osumljencem s psihopatsko osebnostjo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJera Leban, 2022, diplomsko delo Opis: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Ključne besede: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 520; Prenosov: 53
Celotno besedilo (779,09 KB) |
4. Preiskovalni intervju z avtističnimi otroci [!] : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIrma Imamović, 2017, diplomsko delo Opis: Še vedno živimo v družbi, ki težko sprejema nekoga, ki je drugačen od ostalih, bodisi gre za drugačen stil oblačenja, način razmišljanja, versko pripadnost ali za motnje v duševnem razvoju. Družba iz strahu do neznanega in drugačnega stigmatizira takšne posameznike in jim tako onemogoči uspešno vključitev v družbo.
Število oseb s posebnimi potrebami narašča, zato je pomembno, da družba spozna in sprejme takšne posameznike ter da razume njihove potrebe in jim s tem omogoči lažji razvoj in odraščanje. Spekter avtističnih motenj predstavlja novodobno motnjo v razvoju, ki se pojavi že v zgodnjem otroštvu in vključuje oteženo komunikacijo ter vstop v družbo že v prvih letih otrokovega življenja. Diagnoza avtizma se načeloma postavlja po tretjem letu starosti in predstavlja izziv tako za zdravnike kot ostale strokovnjake, saj se vsak avtističen otrok razlikuje od drugega ne glede na enako diagnozo. Razumevanje avtizma, poznavanje osnovnih simptomov ter njihovo prepoznavanje so pomembni za vsakega izmed nas, predvsem pa so pomembni za ustanove, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z avtisti. Ena izmed njih je policija. Policisti so tisti, ki se bodo prvi odzvali in prišli bodisi na kraj kaznivega dejanja, opravljali intervencijo, nadzorovali večji dogodek in priskočili pomoč. Pri nas se z otroki ukvarjajo centri za socialno delo, ki z njimi opravljajo pogovore, intervjuje in jim nudijo pomoč. Ne smemo pa pozabiti dejstva, da je policist prva oseba, ki bo imela stik z otrokom oziroma v našem primeru z avtistom, in da sta od njegovega vedenja, ravnanja in pristopa odvisna varnost in dobro počutje otroka avtista. V nadaljevanju bomo zato predstavili, kako naj bi policist pristopil k otroku avtistu in mu nudil pomoč, če je ta potrebna, da bi bilo njegovo delo primerno in olajšano.
Ključne besede: avtizem, otroci, kazensko pravo, preiskovanje, preiskovalni intervjuji, forenzična psihologija, policija, centri za socialno delo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 2530; Prenosov: 144
Celotno besedilo (800,18 KB) |
5. Strokovno korektna izvedba zaslišanja in preiskovalnega intervjuja : diplomsko deloUroš Bobek, 2010, diplomsko delo/naloga Ključne besede: policija, policijsko delo, kriminalistika, zaslišanja, preiskovalni intervjuji, sugestibilnost, lažna priznanja, osumljenci, zasliševalci, zagovorniki, zapisniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.01.2011; Ogledov: 2586; Prenosov: 370
Celotno besedilo (379,97 KB) |
