Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: V članku je kratek pregled osnovnih načel izvedbe preiskovalnih intervjujev z otroki, ki so v vlogi domnevnih žrtev spolnih zlorab. Opisane so najpogostejše oblike preiskovalnih protokolov, ki strukturirajo potek izvedbe intervjujev, predstavljene so tudi njihove prednosti in slabosti. Podrobneje je predstavljen protokol NICHD, ki je v tujini med najbolj uporabljenimi. Metode: Podatki o načinih izvedbe protokolov preiskovalnih intervjujev so zbrani iz različnih strokovnih virov. Ugotovitve: V praksi preiskovanja spolnih zlorab se uporabljajo različne oblike preiskovalnih protokolov, v katerih se uporabljajo intervjuji, ki so bolj ali manj podobni kognitivnemu intervjuju. V primerjavi s klasičnim policijskim intervjujem ali informativnim razgovorom sodobni protokoli preiskovalnih intervjujev omogočajo, da pridobimo večjo količino bolj verodostojnih podatkov in tako zmanjšujejo verjetnost vložitve zmotnih kazenskih ovadb. V Sloveniji se prikazani protokoli ne uporabljajo. Omejitve/uporabnost: Članek ni podrobna predstavitev protokolov preiskovalnih intervjujev, zato je uporaben le kot sredstvo za osveževanje ali širjenje strokovnega znanja. Praktična uporabnost: Avtor je skušal nazorno prikazati različne oblike protokolov in opozoriti na razlike med njimi. Uporaba protokolov, kot je na primer NICHD, ali vsaj njihovo posnemanje v preiskovalni praksi, lahko pomembno prispeva k večji točnosti in veljavnosti preiskovanja spolnih zlorab otrok, obenem pa tudi bistveno zmanjšuje nivo sekundarne viktimizacije žrtev. Izvirnost/pomembnost: V slovenskem prostoru je malo napisanega o protokolih preiskovalnih intervjujev, kar še posebej velja za objave v strokovnih revijah z recenzentskimi postopki. Avtor skuša zapolniti vrzel in opozoriti na pomembne sodobne raziskovalne ugotovitve in v tujini uveljavljene prakse.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, preiskovalni intervju, NICHD
Objavljeno v DKUM: 30.04.2020; Ogledov: 922; Prenosov: 96
Celotno besedilo (908,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen prispevka: Namen tega prispevka je predstaviti nekatere novejše ugotovitve in znanstvena spoznanja o preiskovalnem intervjuvanju, kot jih uporabljajo v tujini. V prispevku je predstavljena izboljšana različica kognitivnega intervjuja (angl. enhanced cognitive interview – ECI). Gre za eno najbolj znanih in široko uporabljanih tehnik za pridobivanje informacij od kooperativnih prič in žrtev kaznivih dejanj. V Veliki Britaniji je temelj trenutnega modela preiskovalnega intervjuja PEACE, o njem pa se izobražujejo tako na novo zaposleni policisti kot strokovnjaki za izvajanje intervjujev. Opisana je učinkovitost protokola (veljavnost in točnost pridobljenih informacij), prav tako pa tudi usposabljanje, ki vključuje učenje kognitivnih tehnik. Takšno usposabljanje lahko pripomore k boljšemu nastopu, vodenju in izpraševanju prič ter žrtev kaznivih dejanj Metode: Prispevek je nastal na osnovi integrirane sinteze strokovnih, predvsem pa znanstvenih virov, katerih avtorji so vodilni teoretiki in praktiki na področju preiskovalnega intervjuvanja v svetu. Ugotovitve: Kognitivni intervju ostaja ena najboljših praks na tem področju kljub določenim omejitvam, kot so npr. časovna zamudnost, število in kompleksnost razpoložljivih tehnik. Preiskovalni organi potrebujejo poenostavljen in intervjuvancu prijazen protokol, ki vsebuje le preizkušene elemente za izboljšanje spomina ter izvedljiv enoten postopek z manj kognitivne zahtevnosti za izvajalce intervjujev, ki delujejo v vse bolj kompleksnih operativnih okvirih. Pričakujemo lahko, da bo šel razvoj v smeri prilagajanja posameznih tehnik realnim potrebam policije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je namenjen predvsem strokovni javnosti, preiskovalcem, ki opravljajo informativne pogovore, in vodstvu policije, ki lahko spoznanja iz prispevka upoštevajo pri uvajanju sodobnejših in učinkovitejših modelov intervjujev v preiskovalno prakso. Izsledki poudarjajo pomembnost približanja slovenske prakse tujim znanstvenim spoznanjem predvsem v smislu učinkovitejšega in etično sprejemljivejšega modela intervjuvanja.
Ključne besede: preiskovalni intervju, kognitivni intervju, izboljšani kognitivni intervju
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 778; Prenosov: 81
Celotno besedilo (557,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Glede preiskovalnega intervjuja se pojavlja vprašanje o problematiki dobre prakse. Posledice izvedbe preiskovalnega intervjuja se kažejo na pravosodnem, kazenskem, postopkovnem ter celo političnem in socialnem področju. V slabih primerih se lahko sčasoma izkaže, da so bile osebe po krivem obtožene. To se je v veliko primerih zgodilo v Angliji, kjer so na slab način reševali primere bombnih napadov teroristične skupine IRA. Po krivem obsojene ljudi so morali osvoboditi iz zaporov in preprečiti nadaljnje sodne zmote. Te napake so v sistemu pustile veliko sled, ki se je širila tudi v nezaupanje ljudi v pravosodni sistem in vlado. Sčasoma so posledično v Angliji na podlagi raziskav o spominu razvili tehniko PEACE preiskovalnega intervjuja in jo implementirali v sistem. Potem se je tehnika razvila v tujini, med drugim na Norveškem, kjer je njena uporaba prinesla vzorno razrešitev znanega primera terorističnega napada, ki ga je izvedel Anders Behring Breivik. V tem je vidna velika razlika, ki jo je prinesel preskok iz starega načina izvedbe preiskovalnega intervjuja. Dobro izveden proces preiskovanja dogodkov pomeni pravično obravnavo in izid za vse vpletene: osumljence, priče in žrtve. Preiskovalci, ki izvajajo preiskovalne intervjuje, se morajo zavedati, kako pomembno je ohraniti neobtožujoče mišljenje o osebi, s katero opravljajo intervju. Ta miselnost je namreč ključna za zbiranje informacij o preiskovanem dogodku. Na ta način, ko se preiskovalci takoj izognejo domnevi o krivdi intervjuvanca, bodo zbrali največ informacij, za katere bodo lahko trdili, da so tudi verodostojne. Tehnika PEACE je resda dovršena, vendar bi si preiskovalci želeli lažjo in dostopnejšo izvedbo, ki bi proces predvsem skrajšala. V tem se kaže, da je tehnika kljub že odličnim rezultatom še vedno odprta za manjše izboljšave.
Ključne besede: zaslišanje, tehnike, preiskovalni intervju, model PEACE, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 745; Prenosov: 122
Celotno besedilo (649,89 KB)

Opis: Pridobivanje informacij s pogovorom je ključna naloga preiskovalec pri preiskovanju kaznivih dejanj in nekaterih drugih posameznikov, ki s poslužujejo podobnih metod. Magistrska naloga vsebuje povzetke in opise najbolj uporabljenih tehnik pridobivanja informacij oziroma zasliševanj, ki se trenutno uporabljajo po svetu. V sklopu magistrskega dela smo naredili še pregled empiričnih raziskav v Sloveniji, ki obravnavajo tematiko zasliševanja. Narejena je bila taksonomija velike večine tehnik zasliševanja ter natančen in empiričen pregled dveh metod, ki sta trenutno najbolj uveljavljeni v svetu. Tako imenovani PEACE metoda in Reid tehnika. Na podlagi primerjave obeh tehnik in skladnosti s pravno ureditvijo, je bilo ugotovljeno, da Reid tehnika ni kompatibilna s slovensko zakonodajo saj se poslužuje metod, ki so eksplicitno prepovedane. Uporaba takšnih metod lahko resno ogrozi celoten kazenski postopek. Na podlagi pregleda lahko sklepamo, da so tehnike zasliševanja v Sloveniji zelo stare, v primerjavi z ostalim zahodnim svetom, neustrezne in ne dosegajo etičnih standardov. Poleg tega opažamo pomanjkanje empiričnih raziskav na tem področju, ki šele zadnjih nekaj let kaže rahel premik v razvoju.
Ključne besede: zaslišanje, zasliševalske tehnike, preiskovalni intervju, etični vidik, pravni vidik, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.01.2017; Ogledov: 1454; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Psihopatija je osebnostna motnja, katere izvor ni popolnoma jasen, definicije pa so si med seboj še vedno neenotne. Na forenzičnem področju bi lahko izpostavili Roberta Hara in njegovo PCL-R orodje za klasifikacijo psihopatije. V povezavi s predstavljenimi definicijami preostalih avtorjev in orodji za klasifikacijo jo lahko skupno opredelimo kot motnjo, za katero so značilni antisocialno vedenje in specifične osebnostne lastnosti. V nadaljevanju smo opredelili pojem preiskovalnega intervjuja, ki temelji na gradnji odnosa, njegov cilj pa je pridobitev čim bolj obširnih in zanesljivih informacij, ki bi doprinesle k odkrivanju resnice. Predstavili smo udeležence intervjuja, etiko intervjuvanja, načine primernega postavljanja vprašanj, odkrivanje preslepitve in opisali model PEACE, ki je eden izmed boljših pristopov preiskovalnega intervjuja. V zadnjem poglavju smo se nato navezali na preiskovalni intervju s psihopatom, v katerem smo ugotavljali postavljeno hipotezo, da preiskovalni intervju z nepsihopatskimi in psihopatskimi osumljenci poteka na enak način. To hipotezo smo nato tudi ovrgli. S predstavljenim vedenjem psihopatov med intervjujem, strategijami proti psihopatskem vedenju ter opisom odkrivanja preslepitve in psihopatskih lastnosti med intervjujem smo namreč ugotovili, da preiskovalna intervjuja s psihopatskimi in nepsihopatskimi osumljenci ne potekata na enak način, saj se intervju s prvimi prilagaja glede na njihove lastnosti in ne obstaja ena strategija, ki bi bila uporabna pri vseh enako. Ugotovili smo tudi, da je problem pri intervjuvanju psihopatov ravno uporaba tradicionalnih tehnik, kar smo predstavili na konkretnem primeru, katerega posledica je bila neuspešen intervju.
Ključne besede: preiskovalni intervju, osumljenci, psihopatija, psihopati, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2016; Ogledov: 2091; Prenosov: 353
Celotno besedilo (529,74 KB)