| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preiskovalni intervju po modelu PEACE : diplomsko delo
Vanesa Islam, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: zaslišanje, tehnike, kognitivni intervju, preiskovalni intervju, model PEACE, diplomske naloge
Objavljeno: 23.11.2010; Ogledov: 2294; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (468,02 KB)

2.
Uporaba anatomskih lutk pri preiskovanju spolnih zlorab otrok : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tea Florjančič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo poskušali predstaviti kazniva dejanja spolne zlorabe otrok in njihovo preiskovanje s pomočjo preiskovalnega intervjuja, pri katerem se uporabljajo anatomske lutke. Sposobnost izražanja otrok se razlikuje glede na posamezna razvojna obdobja. Tako vsak otrok npr. ni sposoben natančno verbalno opisati dogodka. Na govor vpliva tako njegova inteligenca, zgovornost, koncentracija, kot tudi bujna domišljija in močna podvrženost sugestiji. Izbira ustrezne metode preiskovanja je zato ključnega pomena in le pravilna uporaba le-te lahko privede do želenega uspeha. Ena iz izmed teh metod je preiskovalni intervju, pri katerem je pomembno, da ima preiskovalec vsa potrebna psihološka znanja in izkušnje, ki mu bodo omogočila verodostojno otrokovo izjavo. Sam postopek ne sme pripeljati do sekundarne viktimizacije žrtve, otrok pa mora imeti po zaključenem intervjuju občutek, da ni sam kriv za dejanje, ki se mu je zgodilo. Ravno zaradi tega je strokovna usposobljenost preiskovalcev zelo pomembna. Za lažje izvajanje intervjuja si preiskovalci lahko pomagajo z uporabo anatomskih lutk. Te lutke so majhne igrače, ki imajo na sebi prišite spolne organe. Predstavljajo anatomski model, na katerem lahko otrok skozi igro, z manj zadrege in sramu, pokaže aktivnosti, ki jih sam ustno ni sposoben opisati. Vendar pa se porajajo vprašanja etičnosti in same uporabe. Otrokova domišljija in radovednost nima meja, zato nazorno igranje z lutkami še ne predstavlja dejstva o morebitni spolni zlorabi. Študije so pokazale, da otroci pri uporabi lutk niso navedli nič več informacij kot tisti brez njih. Še več, dokazano je bilo, da so nekateri zlorabo opisali bolj podrobno z enostavnim vprašanjem »Kaj se je zgodilo?« Dvomljive uporabe anatomskih lutk se zaveda vse več strokovnih institucij, zato je tudi njihova uporaba izdatno manjša. Zaradi narave takšnih kaznivih dejanj, je potrebno veliko timskega dela, usposabljanja in izobraževanja. Prav tako pa je tudi potreba po sodelovanju med institucijami, ki so na kakršen koli način udeležene v preiskovanje, nujna.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, preiskovanje, preiskovalni intervju, preiskovalne tehnike, anatomske lutke, diplomske naloge
Objavljeno: 18.03.2013; Ogledov: 1490; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (444,02 KB)

3.
Strukturni model preiskovalnega intervjuja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Taja Anžel, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je namenjena predstavitvi in preučevanju strukturnega modela preiskovalnega intervjuja. Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. V uvodu na kratek način predstavljam strukturni intervju, opredelujem teme in hipoteze, ki bodo potrjene oziroma ovržene v razpravi ter metode dela. Drugo poglavje namenjam pravni ureditvi zaslišanja v Sloveniji. Vsako zaslišanje v urejenem pravnem sistemu mora namreč potekati po zakonsko predpisanem postopku, z namenom, da se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine; predstavljam pogoje, ki morajo biti podani za izvedbo zaslišanja, pozornost namenjam tudi subjektom zaslišanja, kraju zaslišanja in napravam za zvočno in slikovno snemanje. Tretje poglavje zajema opis poteka zaslišanja, od samih priprav, vrste vprašanj ter metod zaslišanja. Predstavljam tudi strategije in tehnike zasliševanja, sam postopek zaslišanja, kakor tudi dokumentiranje zaslišanja. Četrto poglavje je najobsežnejše in podrobneje predstavlja faze preiskovalnega intervjuja, ki se jih policisti in kriminalisti poslužujejo pri zaslišanju preiskovanca. Peto poglavje predstavlja sklepne misli in je namenjeno preveritvi hipotez, ki sem si jih zastavila v uvodu.
Ključne besede: storilci, osumljenci, preiskovanje, zaslišanje, tehnike, metode, preiskovalni intervju, policija, kriminalisti, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2014; Ogledov: 2217; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (256,40 KB)

4.
Tehnike preiskovalnih intervjujev v Angliji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Monika Krvina, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o tehnikah preiskovalnih intervjujev v Angliji. Skozi ves ta čas od začetka zasliševanja pa do danes so psihologi in drugi strokovnjaki v Angliji ugotovili, da morajo v primeru, če želijo pridobiti resnične ter pravilne informacije, spremeniti način intervjuvanja, saj je bilo v preteklosti kar nekaj primerov napačnih priznanj, ponekod pa se to še danes množično pojavlja. Diplomsko delo zajema kratek povzetek preiskovalnega postopka v Angliji, postopek samega preiskovalnega intervjuvanja ter podroben opis PEACE modela in drugih tehnik, ki jih uporabljajo za intervjuvanje osumljencev, prič in žrtev. PEACE model se je razvil v Angliji, uporabljajo in hkrati nadgrajujejo ga od leta 1986, da postaja še boljši in učinkovitejši. Poskušala sem zbrati vse raziskave iz preteklosti do danes in ugotoviti kako in kje se je intervjuvanje izboljšalo ter kje so potrebne še dodatne izboljšave. Zanimalo me je tudi, kakšne sisteme imajo nekatere druge države, ter katere od njih so že prevzele PEACE model oziroma se zgledujejo po Angliji in katere ne. Končno pa me je zanimalo tudi kakšen sistem imamo v Sloveniji ter ali se lahko primerja z drugimi sistemi (predvsem angleškim) ali ne.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, zaslišanje, preiskovalni intervju, tehnike, model PEACE, diplomske naloge
Objavljeno: 01.07.2014; Ogledov: 787; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
Preiskovalni intervju s psihopatom
Rajka Kojić, 2016, diplomsko delo

Opis: Psihopatija je osebnostna motnja, katere izvor ni popolnoma jasen, definicije pa so si med seboj še vedno neenotne. Na forenzičnem področju bi lahko izpostavili Roberta Hara in njegovo PCL-R orodje za klasifikacijo psihopatije. V povezavi s predstavljenimi definicijami preostalih avtorjev in orodji za klasifikacijo jo lahko skupno opredelimo kot motnjo, za katero so značilni antisocialno vedenje in specifične osebnostne lastnosti. V nadaljevanju smo opredelili pojem preiskovalnega intervjuja, ki temelji na gradnji odnosa, njegov cilj pa je pridobitev čim bolj obširnih in zanesljivih informacij, ki bi doprinesle k odkrivanju resnice. Predstavili smo udeležence intervjuja, etiko intervjuvanja, načine primernega postavljanja vprašanj, odkrivanje preslepitve in opisali model PEACE, ki je eden izmed boljših pristopov preiskovalnega intervjuja. V zadnjem poglavju smo se nato navezali na preiskovalni intervju s psihopatom, v katerem smo ugotavljali postavljeno hipotezo, da preiskovalni intervju z nepsihopatskimi in psihopatskimi osumljenci poteka na enak način. To hipotezo smo nato tudi ovrgli. S predstavljenim vedenjem psihopatov med intervjujem, strategijami proti psihopatskem vedenju ter opisom odkrivanja preslepitve in psihopatskih lastnosti med intervjujem smo namreč ugotovili, da preiskovalna intervjuja s psihopatskimi in nepsihopatskimi osumljenci ne potekata na enak način, saj se intervju s prvimi prilagaja glede na njihove lastnosti in ne obstaja ena strategija, ki bi bila uporabna pri vseh enako. Ugotovili smo tudi, da je problem pri intervjuvanju psihopatov ravno uporaba tradicionalnih tehnik, kar smo predstavili na konkretnem primeru, katerega posledica je bila neuspešen intervju.
Ključne besede: preiskovalni intervju, osumljenci, psihopatija, psihopati, diplomske naloge
Objavljeno: 10.05.2016; Ogledov: 993; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (529,74 KB)

6.
Vrste zasliševalskih tehnik in njihova primernost za uporabo v Sloveniji
Nathan Klasinc, 2016, magistrsko delo

Opis: Pridobivanje informacij s pogovorom je ključna naloga preiskovalec pri preiskovanju kaznivih dejanj in nekaterih drugih posameznikov, ki s poslužujejo podobnih metod. Magistrska naloga vsebuje povzetke in opise najbolj uporabljenih tehnik pridobivanja informacij oziroma zasliševanj, ki se trenutno uporabljajo po svetu. V sklopu magistrskega dela smo naredili še pregled empiričnih raziskav v Sloveniji, ki obravnavajo tematiko zasliševanja. Narejena je bila taksonomija velike večine tehnik zasliševanja ter natančen in empiričen pregled dveh metod, ki sta trenutno najbolj uveljavljeni v svetu. Tako imenovani PEACE metoda in Reid tehnika. Na podlagi primerjave obeh tehnik in skladnosti s pravno ureditvijo, je bilo ugotovljeno, da Reid tehnika ni kompatibilna s slovensko zakonodajo saj se poslužuje metod, ki so eksplicitno prepovedane. Uporaba takšnih metod lahko resno ogrozi celoten kazenski postopek. Na podlagi pregleda lahko sklepamo, da so tehnike zasliševanja v Sloveniji zelo stare, v primerjavi z ostalim zahodnim svetom, neustrezne in ne dosegajo etičnih standardov. Poleg tega opažamo pomanjkanje empiričnih raziskav na tem področju, ki šele zadnjih nekaj let kaže rahel premik v razvoju.
Ključne besede: zaslišanje, zasliševalske tehnike, preiskovalni intervju, etični vidik, pravni vidik, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 560; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Preiskovalni intervju z mladoletniki v Italiji
Monica Viler, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu sem obravnavala, kakšno mora biti pravilno zasliševanje, da lahko preiskovalec dobi konkretne odgovore na svoja vprašanja. Osredotočila sem se na preiskovalne intervjuje v Italiji, še posebej na tiste, ki jih izvajajo na mladoletnikih. Glede na to, da so mladoletniki skupina, ki je bolj občutljiva na odnose in načine govora, je smiselno, da policisti ne zaslišujejo sami ampak imajo ob sebi še strokovnjaka, ki se spozna na psihologijo mladoletnikov. Razdelila sem vprašalnik o načinu zasliševanja mladoletnikov na treh policijskih postajah v Italiji, in sicer v Miljah, Tržiču (Monfalcone) in Trstu. Rezultati kažejo, da se večina policistov zaveda pomanjkanja znanja na področju zasliševanja mladoletnikov, vendar vseeno preiskovalne intervjuje opravljajo sami brez prisotnosti psihologov ali drugih strokovnjakov. Zavedati se moramo, da je pri mladoletnih osebah to še toliko težje, saj na različne načine zaznavajo, se spominjajo in reproducirajo dogodke. To lahko privede do nezanesljivih in netočnih izjav, zato motamo biti še toliko bolj pazljivi. Vedno moramo upoštevati objektivne in subjektivne okoliščine, katere lahko vplivajo na pričo ali storilca kaznivega dejanja. Intervju mora torej biti čim bolj dinamičen, da pridobimo želene in točne informacije. Napačen način zasliševanja ima lahko negativne posledice za vse vpletene. Da se postopek torej izpelje pravilno so zelo pomembni: priprava, izvajanje in razložitev, račun oz. zbiranje informacij, zaprtje in povzetek zbranih informacij ter ocena in vrednotenje vseh zbranih dokazov. Na vse zadnje pa je najpomembnejša nepogrešljivost zbiranja podatkov s spoštovanjem členov zakona o kazenskem postopku.
Ključne besede: zaslišanje, preiskovalni intervju, mladoletniki, Italija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 593; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (683,51 KB)

8.
Utemeljitev preiskovalnega intervjuja s spoznanji teorije reaktance
Urša Zupanec, 2017, magistrsko delo

Opis: V (kazenskem) pravu je cilj razgovorov z osumljenci, žrtvami, pričami in ostalimi vpletenimi v posamezen primer kaznivega dejanja pridobitev resnične in celotne zgodbe o poteku samega dejanja ter obsodba pravega storilca. Dolgo časa je po svetu prevladoval prisilni način zasliševanja, katerega cilj je pridobitev priznanja. Najbolj znana tehnika je Reidova tehnika zasliševanja, ki pa zaradi svoje neetičnosti in na splošno zaradi napačnega zasledovanega cilja pogosto vodi do napačnih priznanj in posledično obsodb. Cilj je torej dosežen, ni pa dosežena pravica, ki naj bi bila v pravu neko splošno vodilo. Z zavedanjem tega so se v 60. letih 20. stoletja uveljavile v zbiranje informacij usmerjene tehnike, ki težijo k pridobivanju verodostojnih in relevantnih informacij o obravnavanem dogodku. Tu prevladuje po svetu splošno sprejet PEACE model zasliševanja, ki temelji na vzpostavitvi pristnega odnosa med preiskovalcem in intervjuvancem, kar med njima ustvari pozitivno vzdušje in vodi do sodelovanja intervjuvanca ter dosege cilja razgovora. Uporabo modela PEACE podpirajo tudi spoznanja teorije reaktance, ki v svojem bistvu pravi, da vsiljevanje določenega mnenja, mišljenja posamezniku pri njem povzroči odpor, zaradi česar postane še manj dovzeten za naša prepričevanja. Odpor oziroma upor se kaže tako, da se posameznik obnaša ravno nasprotno od z naše strani pričakovanega. Že ta teza, ki v grobem predstavlja bistvo teorije reaktance, podpira uporabo PEACE modela. Empatija preiskovalcev, njihova sproščenost, odprtost torej povzročijo enak odziv pri intervjuvancu, ki je zaradi teh in še mnogih drugih etičnih lastnosti bolj pripravljen sodelovati z nami. Sodelovanje intervjuvanca s pravim motivom, to je izpoved resnice z namenom spoznanja resnice, ne pa zavajanje preiskovalca, pa je pogosto ključno za uspešno razrešitev primera, saj običajno samo dokazi niso dovolj za obsodbo. Preiskovalni intervju, izveden po modelu PEACE, bi se torej moral uveljaviti kot splošno vodilo za izvedbo razgovora z osebami, ki so kakorkoli vpletene oziroma povezane s posameznim primerom kaznivega dejanja, saj predstavlja etično zasledovanje pravega cilja zaslišanj.
Ključne besede: intervju, preiskovalni intervju, zaslišanje, zbiranje informacij, kriminalistično preiskovanje, forenzična psihologija, teorija reaktance, magistrska dela
Objavljeno: 17.02.2017; Ogledov: 1208; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (788,19 KB)

9.
Razvoj, uporaba in prihodnost PEACE modela preiskovalnega intervjuja
Maša Janežič, 2019, magistrsko delo

Opis: Glede preiskovalnega intervjuja se pojavlja vprašanje o problematiki dobre prakse. Posledice izvedbe preiskovalnega intervjuja se kažejo na pravosodnem, kazenskem, postopkovnem ter celo političnem in socialnem področju. V slabih primerih se lahko sčasoma izkaže, da so bile osebe po krivem obtožene. To se je v veliko primerih zgodilo v Angliji, kjer so na slab način reševali primere bombnih napadov teroristične skupine IRA. Po krivem obsojene ljudi so morali osvoboditi iz zaporov in preprečiti nadaljnje sodne zmote. Te napake so v sistemu pustile veliko sled, ki se je širila tudi v nezaupanje ljudi v pravosodni sistem in vlado. Sčasoma so posledično v Angliji na podlagi raziskav o spominu razvili tehniko PEACE preiskovalnega intervjuja in jo implementirali v sistem. Potem se je tehnika razvila v tujini, med drugim na Norveškem, kjer je njena uporaba prinesla vzorno razrešitev znanega primera terorističnega napada, ki ga je izvedel Anders Behring Breivik. V tem je vidna velika razlika, ki jo je prinesel preskok iz starega načina izvedbe preiskovalnega intervjuja. Dobro izveden proces preiskovanja dogodkov pomeni pravično obravnavo in izid za vse vpletene: osumljence, priče in žrtve. Preiskovalci, ki izvajajo preiskovalne intervjuje, se morajo zavedati, kako pomembno je ohraniti neobtožujoče mišljenje o osebi, s katero opravljajo intervju. Ta miselnost je namreč ključna za zbiranje informacij o preiskovanem dogodku. Na ta način, ko se preiskovalci takoj izognejo domnevi o krivdi intervjuvanca, bodo zbrali največ informacij, za katere bodo lahko trdili, da so tudi verodostojne. Tehnika PEACE je resda dovršena, vendar bi si preiskovalci želeli lažjo in dostopnejšo izvedbo, ki bi proces predvsem skrajšala. V tem se kaže, da je tehnika kljub že odličnim rezultatom še vedno odprta za manjše izboljšave.
Ključne besede: zaslišanje, tehnike, preiskovalni intervju, model PEACE, magistrska dela
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 44; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (649,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici