Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Finančna preiskava po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
Sara Lipovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Premoženje naj se odvzame tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način ali pa je bilo premoženje na njih preneseno brezplačno ali pa za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. S tem je smiselno omogočeno varstvo pridobivanja premoženja na zakonit način in zaščita gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) se je v slovenskem pravnem redu pričel uporabljati 29. maja 2012. Določa pogoje za uvedbo finančne preiskave in postopek izvedbe finančne preiskave, začasno zavarovanje odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora, postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora, vodenje evidenc zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora, hrambo in upravljanje s tem premoženjem, odgovornost Republike Slovenije in mednarodno sodelovanje. Institut finančne preiskave in kasnejša tožba za odvzem premoženja nezakonitega izvora sta v slovenskem pravnem redu omogočila boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Zaradi zapletenosti mednarodnih prenosov premoženja ter razvoja tehnologij, ki jih storilci uporabljajo, je kazniva dejanja zelo težko dokazovati. Za uspešen pregon storilcev kaznivih dejanj ne zadostuje le kazenska obsodba in odvzem premoženjske koristi, nastale iz posamičnega kaznivega dejanja, temveč je bistveno tudi, da se jim odvzame premoženje nezakonitega izvora. Finančna preiskava se uvede, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in skupna vrednost takega premoženja presega 50.000 EUR. Namen finančne preiskave je ugotoviti obseg nezakonitega premoženja. V magistrski nalogi smo se omejili na finančno preiskavo, ki jo za potrebe ZOPNI opravi Finančna Uprava Republike Slovenije (FURS). Finančni inšpektor preiskovalec izvaja finančno preiskavo v skladu s 100. členom Zakona o finančni upravi (ZFU). Izvajajo se vsa dejanja, ukrepi in postopki po ZDavP-2. V nalogi smo predstavili štiri indirektne metode ugotavljanja razkoraka premoženja. Predstavili smo evidence, ki jih v skladu s svojimi postopki preverja FURS. V poglavju pravdni postopek smo podrobneje opisali tudi instituta začasnega zavarovanja odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora. V raziskovalnem delu naloge smo na praktičnem primeru prikazali postopek zbiranja podatkov v finančni preiskavi in simulirali možne zaključke finančne preiskave, pravdnega postopka odvzema premoženja in davčni postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov. Analizirali in izpostavili smo odločbe ustavnega sodišča in ostalo sodno prakso.
Ključne besede: Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, finančna preiskava, začasno zavarovanje in začasen odvzem nezakonitega izvora, pravdni postopek, Zakon o davčnem postopku
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1488; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,30 MB)

PRIMERNOST UVEDBE FINANČNE POLICIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Boris Potrč, 2016, magistrsko delo

Opis: Vse večji razmah finančnega kriminala v Republiki Sloveniji in po svetu je odprl diskusije o vprašanju moţnosti uvedbe finančne policije v naši drţavi. Pod pojmom finančni kriminal, ki sodi med najpogostejše oblike gospodarskega kriminala v Republiki Sloveniji, razumemo situacijo, ko si storilec pridobi finančno korist na škodo druţbene skupnosti. V Sloveniji se praktično vse od osamosvojitve z večjimi ali manjšimi presledki razpravlja o (ne)potrebnosti ustanovitve finančne policije kot posebnega organa za odkrivanje in preiskovanje finančne in še nekaterih drugih oblik gospodarske kriminalitete. Finančna policija v Evropi ni razširjen pojav, tradicionalno je vpeta le v italijanski pravni sistem. Na novo so ta institut vpeljale tudi nekatere bivše jugoslovanske republike, in sicer Hrvaška, Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina. Tako v Sloveniji, kot v tujini namenjamo vedno večjo pozornost problematiki finančnih preiskav. Razlog za to je predvsem podrobnejša obravnava mednarodnega organiziranega kriminala ter z njem povezane korupcije, pranja denarja in financiranja terorizma s strani pomembnejših mednarodnih organizacij. Ker ima Slovenija precej organov, ki imajo ustrezna pooblastila za boj proti gospodarskemu kriminalu, ustanovitev finančne policije ne bi bila smotrna. Obstajajo različne moţnosti organiziranja, pomembno pa je tudi, da usluţbenci organov pregona in nadzornih institucij, ki so v Sloveniji razpršeni, delujejo usklajeno znotraj enega samega organa, skupaj, neodvisno od dnevne politike in da imajo za svoje delo trdno in jasno zakonsko podlago ter trajno politično podporo. Nacionalni preiskovalni biro je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na drţavni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije.
Ključne besede: finančna policija, gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, davčno utajevanje, preiskava v davčnem postopku, finančna preiskava, nacionalni preiskovalni urad
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1790; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh