| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preiskava enkriptiranih elektronskih naprav in nosilcev elektronskih podatkov v kazenskem postopku; problem nezmožnosti dostopa do podatkovne vsebine naprave in prisila razkritja šifrirnega gesla : magistrsko delo
Oskar Peče, 2022, magistrsko delo

Opis: S tem ko sta se s splošno in profesionalno digitalizacijo modernega življenja izjemno povečala količina in pomen digitalnih dokazov, se je ustrezno povečal pomen in pogostost preiskav elektronskih naprav v kazenskem postopku. Preiskava elektronskih naprav je v slovenski zakonodaji urejena v 219.a členu Zakona o kazenskem postopku in ureja preiskavo elektronskih z njimi povezanih naprav, nosilcev podatkov in preko omrežja povezanih in dosegljivih informacijskih sistemov, kjer so shranjeni podatki. Kritična lastnost vseh treh vrst naprav je njihova sposobnost shranjevanja podatkov v digitalni obliki. Pomembno oviro preiskavi teh naprav predstavlja moderna enkripcija, ki onemogoča dostop do njihove podatkovne vsebine, brez ustreznega šifrirnega gesla. Preiskava elektronske naprave posega v uporabnikovo pravico do komunikacijske zasebnosti, določene v 37. členu Ustave Republike Slovenije. Za zadovoljitev ustavnih pogojev in pogojev 219.a člena Zakona o kazenskem postopku mora preiskava temeljiti na ustreznem pravnem temelju, namreč uporabnikovi privolitvi, odredbi sodišča ali ustni odredbi preiskovalnega sodnika. 219.a člen ZKP poleg pogojev in okvirnega poteka preiskave elektronskih naprav v 6. odstavku določa dolžnosti imetnikov oziroma uporabnikov naprav in sankcijo, če teh dolžnosti ne izpolnijo. Omenjene dolžnosti so omogočiti dostop do elektronske naprave, predložitev šifrirnih ključev in predložitev pojasnil o uporabi naprave. Za neizpolnitev določenih obveznosti ne morejo biti kaznovani osumljenec, obdolženec, oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča, ali oseba, ki se lahko odreče pričevanju. Po zasegu naprave in pred njeno preiskavo je treba opraviti vmesni postopek zavarovanja podatkovne vsebine elektronske naprave. Ta se lahko zavaruje tako, da se ustvari istovetna kopija elektronskih podatkov, da se ustvari istovetna kopija celotnega nosilca podatkov ali tako, da se naprava zapečati. Postopek zavarovanja ne služi zgolj zagotovitvi integritete preiskovanih podatkov, temveč je edini del preiskave elektronske naprave v širšem smislu, pri katerem sta lahko prisotna uporabnik naprave in njegov zagovornik. Preiskavo elektronske naprave opravi strokovno usposobljena oseba in o preiskavi ustvari zapisnik. Preiskava je vsebinsko omejena na iskano vsebino, določeno v odredbi o preiskavi. V primeru, da je preiskava opravljena brez ustrezne pravne podlage ali v nasprotju z odredbo, morajo dokazi, pridobljeni s to preiskavo, biti izključeni. V primeru, da je šifrirno geslo naprave bilo pridobljeno s prisilo v obliki mučenja ali nečloveška in ponižujočega ravnanja, se za legitimacijo dokazov, pridobljenih v tej preiskavi ne more uporabiti doktrina neizbežnega odkritja. Za preiskavo preko omrežja povezanih naprav, morajo te naprave biti v odredbi določene, pri čemer ne ustreza, da so določene zgolj naprave, ki jih je uporabnik uporabil za dostop do njih. Obdolženca pred prisilo predložitve šifrirnih gesel ščiti privilegij zoper samoobtožbo, pri čemer ta zaščita velja enako za šifrirna in biometrična gesla. Obdolženec kljub temu lahko geslo prostovoljno predloži, pri čemer ima lahko sama predložitev zanj obremenilno dokazno vrednost. V kolikor gesla ne predloži, njegovo vzdrževanje pomoči organom pregona ne more služiti kot dokaz njegove krivde. Če obdolženec naklepno predloži nepravilno šifrirno geslo, njegovo ravnanje lahko predstavlja kaznivo dejanje krivega pričanja. Tuje države so z namenom reševanja problema otežene preiskave elektronskih naprav sprejele različne ureditve, med drugim različne stopnje prisile za predložitev šifrirnih gesel in stroge načine regulacije enkripcijskih in enkriptiranih produktov. Pogosta oblika tovrstne regulacije, h kateri stremi tudi Evropska unija je uvedba obveznih s strani proizvajalcev implementiranih »glavnih ključev«, ki organom pregona omogočajo, da zaobidejo enkripcijo in odklenejo enkriptirane naprave, brez uporabe šifrirnih gesel.
Ključne besede: preiskava digitalnih naprav, kazenski postopek, enkripcija, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo
Objavljeno v DKUM: 22.11.2022; Ogledov: 1081; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici