| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Raziskava mnenja potrošnikov o prehranskih izdelkih z označbo kakovosti
Aleš Rozmarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Potrošniki se danes vse bolj zavedajo pomena čim boljše kakovosti prehranskih izdelkov. Zaščitni znak na izdelku potrošniku omogoča lažje prepoznavanje kakovostnejših kmetijskih pridelkov oz. živil in mu daje zagotovilo o certificirani kakovosti izdelka. Trenutno je v Sloveniji zaščitenih 38 kmetijskih pridelkov oz. živil. Cilj diplomske naloge je s pomočjo anket ugotoviti mnenje potrošnikov o izdelkih z označbo kvalitete ter preveriti poznavanje posebnih izdelkov med potrošniki SV Slovenije. Ugotoviti smo želeli, ali so izdelke z označbo potrošniki opazili na prodajnih mestih in ali obstaja povezava med nakupovanjem izdelkov z označbo ter življenjskim slogom. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultati raziskave so pokazali, da je potrošniku najbolj pomembna kakovost izdelka, sledi izvor, šele nato cena. Poznavanje teh izdelkov med potrošniki je relativno zadovoljivo, vendar mnogo potrošnikov še vedno ne pozna dobro posameznih konceptov zaščite. Raziskava je pokazala, da si večina potrošnikov želi, da bi bilo takih izdelkov več ter da so primerno označeni, prav tako so mnenja, da je posebej potrebno označiti prodajne police. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v povezavi z življenjskim slogom med potrošniki, ki so izdelke z označbo že kupili in tistimi, ki takšnih izdelkov še niso kupili.
Ključne besede: prehranski izdelki / označba kakovosti / potrošniki / življenjski slog / anketa
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3670; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
RAZVOJ VEČKRITERIJSKEGA MODELA ZA OCENJEVANJE PREHRANSKIH IZDELKOV Z GORSKO-HRIBOVSKIH OBMOČIJ
Jernej Prišenk, 2012, magistrsko delo

Opis: Razvit je bil večkriterijski model za kvalitativno oceno ustreznosti proizvodnje in trženja posameznega lokalnega prehranskega izdelka z gorsko-hribovskega območja z uporabo metode DEX, ki predstavlja orodje za identifikacijo pomanjkljivosti v fazi proizvodnje ali trženja lokalnih prehranskih izdelkov. V raziskavo je bilo vključenih deset analiziranih prehranskih izdelkov z območja Julijskih in Savinjskih Alp ter Pohorja. Razvoj modela je potekal postopoma in je bil na koncu uporabljen na primerih analiziranih prehranskih izdelkov. Rezultati so bili podani v obliki kvalitativnih končnih ocen za fazo proizvodnje in trženja pri individualnih lokalnih prehranskih izdelkih. Z izvedbo analize plus-minus-1 na koroškem rženem kruhu in suhem sadju je bil ugotovljen vpliv osnovnih atributov na končno oceno prehranskega izdelka. Rezultati analize so pokazali, katere kriterije od osnovnih kriterijev (kriterijev na prvem nivoju) je smiselno izboljšati za doseganje boljše končne kvalitativne ocene. Na podlagi zastavljenih hipotez je bilo preverjeno, ali na končno oceno prehranskih izdelkov vpliva večje število kriterijev in ali bi bila končna ocena drugačna, če bi upoštevali samo en kriterij. Rezultati so pokazali, da se je končna kvalitativna ocena pri petih prehranskih izdelkih bistveno razlikovala od ocen po posameznih kriterijih. Prehranski izdelki so lahko prejeli pet različnih hierarhično vrednotenih opisnih ocen. Najboljšo oceno »odličen« sta prejela tolminski sir in zgornjesavinjski želodec, nekoliko slabšo oceno »manj uspešen« pa je prejel pohorski lonec. Najslabšo oceno »slab« je prejel mošt, medtem ko so solčavski sirnek, bovški sir, pehtranova potica in jetrnica prejeli oceno »zadosten«. Ocena dveh prehranskih izdelkov (suhega sadja in koroškega rženega kruha) je variirala med »zadosten« in »manj uspešen«. Na podlagi analize plus-minus-1je bilo ugotovljeno, da je njuna končna ocena odvisna od različnih ocen združenih kriterijev, pri čemer lahko njihova posamezna ocena s spremembo za eno stopnjo navzgor ali navzdol vpliva na končno oceno prehranskega izdelka. Izvedli smo še analizo občutljivosti modela, ki je temeljila na spreminjanju vrednosti, tako da se je spreminjala utež kriterijema prvega nivoja. Analiza je pokazala odzivnost, učinkovitost in uporabnost modela, če bi ocenjevali več prehranskih izdelkov, katerih končna ocena uspešnosti bi temeljila na podlagi posamezne ocene faze proizvodnje in faze trženja izdelka.
Ključne besede: lokalni prehranski izdelki, ocenjevanje prehranskih izdelkov, večkriterijski model, DEXi
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 2603; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
4.
5.
ANALIZA KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE
Katja Hozjan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 je Javni zavod KP Goričko registriral KBZ KPG z namenom povezovanja pridelovalcev ustreznih prehranskih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, gostinsko-turističnih storitev in ponudbe nastanitve in bivanja ter drugih vsebin v območju KP Goričko. V današnjem tržnem okolju je blagovna znamka postala učinkovito sredstvo za prepoznavanje in razlikovanje ponudbe od ostale ponudbe blaga na trgu. Poleg tega blagovna znamka združenja predstavlja izziv za razvoj območja, upravljanje in izpolnjevanje pričakovanj prejemnikov. V ta namen smo pripravili raziskavo, katere cilj je pridobiti mnenja prejemnikov KBZ KPG za kategorijo prehranskih izdelkov o socio-ekonomskem vplivu uvedbe KBZ na njihovo dejavnost. V sklopu raziskave smo analizirali obstojoče in v bodoče atraktivne tržne poti prehranskih izdelkov označenih s KBZ KPG ter pridobili informacijo, ali bodo sedanji imetniki še uporabljali KBZ v primeru dodatnih predpisov in preverjanja kakovosti živil. Poleg anketiranja prejemnikov pa smo za potrebe ocene sedanjega stanja opravili poglobljene intervjuje z odgovornimi in drugimi sodelujočimi akterji, ki so vpeti v delovanje KP Goričko. Kljub številnim prednostim uvedbe KBZ na dejavnost pridelovalcev, ki jih navajajo številne raziskave, se pridelovalci v konkretnem primeru še vedno soočajo s številnimi težavami. Težavo predstavlja predvsem razdrobljena ponudba in majhne količine prehranskih izdelkov. Povezovanje je zgolj simbolično, saj pridelovalci še vedno posamezno nastopaju na trgu. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti sestavinam trženjskega spleta. Pri načrtovanju skupnih tržnih poti bi morali upoštevati tudi potrošnike, zato bi bilo primerno določiti potencialno velikost trga ter potrebe obstoječih in potencialnih kupcev prehranski izdlkov. KBZ KPG je bila ustanovljena v biotsko raznovrstnem okolju, zato ima še vedno številne možnosti, da te prednosti razvije in izkoristi.
Ključne besede: kolektivna blagovna znamka, Krajinski park Goričko, prehranski izdelki, tržne poti
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 1210; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
Pravopisna in slovnična ustreznost deklaracij prehranskih izdelkov
Karmen Strgar, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Pravopisna in slovnična ustreznost deklaracij prehranskih izdelkov s pravopisnega, slovničnega in stilističnega vidika obravnava zapise na deklaracijah predpakiranih prehranskih izdelkov. Predstavljene so splošne zakonitosti zapisovanja na deklaracijah in zakonodaja s tega področja. Opredeljena je jezikovna zakonodaja in pravila iz jezikovnih priročnikov: Slovenskega pravopisa (2007), Slovenske slovnice (Toporišič 2000) in Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), ki usmerjajo k ustreznemu pisanju neustreznosti, pojavljajočih se v analiziranih deklaracijah. Osrednji del obsega neustreznosti na analiziranih deklaracijah prehranskih izdelkov. Naključno je bilo izbranih, fotografiranih in prepisanih šest oz. sedem različnih deklaracij izdelkov štirinajst pogosteje rabljenih skupin živilskih izdelkov, in sicer moka, olje, mleko, jedilna čokolada, mlečna čokolada, kava, jabolčni nektar, čokoladni puding, peresniki, riž, sladkor, maslo, metin čaj in opečenec. Rezultati so zbrani glede na vrsto jezikovne neustreznosti, istovrstnost obravnavanih izdelkov in skupne blagovne znamke. Najobsežnejši del rezultatov zajemajo razvrstitve po vrstah jezikovnih neustreznosti: pravopisne, slovnične in stilistične. Neustreznosti na deklaracijah so vseh vrst, večinoma gre za manjše pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na razumevanje napisanega. Deklaracije so bile obravnavane po skupinah istovrstnih živil, zato so tudi pomanjkljivosti primerljive. Opozorjeno je na pomanjkljivosti zapisovanja na deklaracijah, predlagane so njihove izboljšave, prav tako so predstavljene in podrobno razčlenjene nedorečenosti na jezikovnem področju.
Ključne besede: pravopis, slovnica, jezikovne neustreznosti, deklaracije, prehranski izdelki.
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 557; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

7.
Pirolizidinski alkaloidi v prehranskih izdelkih v Sloveniji
Sanja Plohl, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Pirolizidinski alkaloidi (PA) so pogosto pojavljajoči se sekundarni metaboliti rastlin, ki lahko povzročajo zastrupitve tako pri ljudeh kot živalih. O zdravstvenem tveganju potrošnikov pri uporabi prehranskih in kozmetičnih izdelkov iz rastlin, ki vsebujejo PA, je v Sloveniji zelo malo znanega. Zaradi tega smo s pomočjo deskriptivne metode na podlagi ankete želeli izvedeti, ali se Slovenci zavedamo nevarnosti PA ter kako pogosto sploh uporabljamo oz. uživamo izdelke, ki lahko vsebujejo PA. Naš glavni cilj je bil oceniti obseg vnosa teh substanc pri Slovencih, ter s pomočjo že narejenih tujih ocen tveganj za med in čaje sklepati, koliko smo obremenjeni s PA, oziroma zdravstveno ogroženi. Rezultati ankete so pokazali, da Slovenci še ne poznamo nevarnih PA in se zato ne zavedamo njihovih posledic za zdravje. S prehranskimi izdelki jih v telo ne vnašamo pogosto, zato večina Slovencev ni izpostavljena PA v koncentracijah, ki bi bile škodljive zdravju. Ker pa se v zadnjem času vedno bolj povečuje trend samozdravljenja z različnimi zelišči, bo vsekakor treba začeti ljudi obveščati o nevarnih PA v zeliščih in o posledicah njihove uporabe. Kljub nizkemu vnosu se PA v telesu kopičijo, zato je treba njihov vnos čim bolj omejiti in v prihodnosti tudi zakonodajno bolje regulirati.
Ključne besede: pirolizidinski alkaloidi / prehranski izdelki / obremenjenost potrošnikov / Slovenija / ocena tveganja
Objavljeno: 18.04.2018; Ogledov: 489; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici