1. Strah potrošnikov glede prehranske varnosti v Sloveniji v obdobju prvega vala COVID-19 krizeMaja Turnšek, Ranka Junge-Berberovic, Vesna Miličić, Martina Bavec, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Raznovrstne krize znatno vplivajo na celoten prehranski sektor in spreminjajo stališča Evropejcev in politik o pomenu prehranske varnosti, trajnostno pridelane, kakovostne in varne hrane za zdravje potrošnikov. Prispevek se osredotoča na strah glede prehranske varnosti v času prvega vala COVID-19 krize v Sloveniji, na z njim povezan strah glede prehranske varnosti v prihodnje in na spremembe potrošnih vedenj. Spletno anketiranje je bilo v Sloveniji izvedeno v juniju 2020 na način »snežene kepe« in je zajelo 490 posameznikov. Rezultati so pokazali, da sta obe merjeni obliki strahu (i) strah o prehranski varnosti med prvim valom COVID-19 krize in (ii) strah o prehranski varnosti v prihodnosti statistično značilno, srednje močno in pozitivno povezani s skoraj vsemi samozaznanimi spremembami lastnega vedenja zaradi pojava COVID-19 krize. Anketiranci so se najbolj osredotočili na nakup živil, ki so pridelana in predelana v Sloveniji, na ustvarjanje večjih prehranskih zalog ter na večjo pazljivost pri tem, koliko hrane zavržejo. Zgolj manjše spremembe pa so izrazili glede nakupnih kanalov, pri čemer so neposredno od kmetov pogosteje nakupovali starejši, višje izobraženi in ti, ki se samouvrščajo v višji družbeni razred. V prihodnje bi bilo treba vključiti reprezentativen vzorec in primerjati rezultate z rezultati v drugih državah in podrobneje analizirati vpliv posameznikovega ekonomskega položaja in vpliv promocijskih kampanj na spremembo potrošnih vedenj.
Ključne besede: samooskrba s hrano, prehranska varnost, COVID-19, potrošnik, prehranska veriga, statistična analiza, nakupovalne navade
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (595,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Spletno nakupovanje ponarejenih prehranskih dopolnil v Sloveniji : magistrsko deloEva Blatnik, 2020, magistrsko delo Opis: Ponarejena prehranska dopolnila so dostopna uporabnikom po vsem svetu. Uporabniki so izpostavljeni številnim tveganjem, z uživanjem le-teh (ne)zavestno ogrožajo svoje zdravje (Šetina in Kreft, 2019). V magistrskem delu ugotavljamo, ali se spletni kupci prehranskih dopolnil zavedajo nevarnosti, ki so jim lahko izpostavljeni pri uživanju prehranskih dopolnil, kupljenih prek spleta, ali so previdni pri spletnem nakupovanju prehranskih dopolnil in ali so opazili neželene učinke ob uživanju prehranskih dopolnil, kupljenih prek spleta. Nadalje predstavljamo razliko v zavedanju nevarnosti nakupovanja prehranskih dopolnil med spletnimi kupci prehranskih dopolnil in ostalimi kupci prehranskih dopolnil v Sloveniji. Med spletnimi kupci in ostalimi kupci prehranskih dopolnil obstajajo statistično pomembne razlike pri ocenjevanju varnosti prehranskih dopolnil, kupljenih prek slovenskih in tujih spletnih strani. Anketirani ostali kupci bolj upoštevajo mnenja zanesljivih oseb (zdravnik, farmacevt) v primerjavi s spletnimi kupci, ki bolj upoštevajo mnenja nezanesljivih oseb (prijatelj, internet, osebni trener …). Največ anketirancev (39,2 %) ne bi prepoznalo nelegalnih spletnih prodajaln prehranskih dopolnil, kar hkrati nakazuje na zavedanje tveganj, ki so jim izpostavljeni pri spletnem nakupovanju. Prav tako anketiranci bolj negativno ocenjujejo lastnosti prehranskih dopolnil, dostopnih na spletu, v primerjavi s tistimi, kupljenimi v lekarni. Anketiranci niso zaznali stranskih učinkov pri uživanju prehranskih dopolnil, kupljenih prek spleta.
Ključne besede: ponarejena prehranska dopolnila, spletno nakupovanje, javno zdravje, varnost javnega zdravja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.10.2020; Ogledov: 1219; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Spreminjanje rabe tal v Sloveniji v obdobju 2000-2012 in prehranska varnostIgor Žiberna, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so analizirani procesi spreminjanja rabe tal v Sloveniji v obdobju 2000 2012 v luči prehranske varnosti. Predstavljeni so predvsem procesi spreminjanja njivskih površin v ostale površine na ravni države in občin. Prav tako so analizirane spremembe rabe tal v Sloveniji glede na izbrane naravnogeografske kazalce, ki vplivajo na pridelovalni potencial (nadmorska višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, talno število).
Ključne besede: raba tal, prehranska varnost, naravnogeografski kazalci, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2105; Prenosov: 237
Celotno besedilo (924,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
