Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča Podhranjenost je velik problem bolnikov v bolnišnicah. Identificiramo jo lahko s prehranskim presejanjem. Bolniki s podhranjenostjo imajo daljšo ležalno dobo, slabši izid zdravljenja in slabšo prognozo, zato je pomembno, da podhranjenost prepoznamo in jo poskušamo obravnavati. Namen V raziskavi smo želeli preveriti, ali so vsa orodja za oceno prehranjenosti enaka in ali obstaja povezava med rezultati, pridobljenimi z orodji in izmerjeno telesno sestavo. Raziskovalna metodologija V prospektivno raziskavo, kjer smo primerjali šest presejalnih orodij za oceno prehranjenosti bolnikov, smo vključili 336 bolnikov. Oceno prehranjenosti smo opravili s šestimi orodji za oceno prehranjenosti: MNA - Mini Nutritional Assessment, NRS 2002 - Nutritional Risk Screening 2002, MUST- Malnutrition Universal Screening Tool, NRI - Nutritional Risk Index, SGA - Subjective Global Assessment in GNRI - Geriatric Nutritional Risk Factor. Opravili smo antropometrične meritve, merjenje telesne sestave z bioelektrično impedanco in pridobili rezultate ostalih preiskav. Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. Podatke smo analizirali s programom SPSS 19.0 (SPSS INC, 2010, USA) in Excell 2010. Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom, kategorične spremenljivke pa smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Student´s t testom, Mann Whitneyjevim U-testom in hi-kvadrat testom. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije in izračunali koeficient kapa. Rezultati Povprečna starost vključenih bolnikov je bila 67,42 ± 13,68 let, 52,4 % je bilo moških. Podhranjenih glede na orodja MNA, NRS 2002, MUST, SGA, NRI, GNRI je bilo 8,6 %, 9,5 %, 15,5 %, 8,3 %, 25,5 %, 3,6 % vključenih bolnikov. Tveganje za podhranjenost smo opazili pri 34,5 %, 0%, 12,2 %, 43,2 %, 6,7 % in 6,2 % bolnikov. Pri vseh orodjih so imeli dobro prehranjeni bolniki značilno boljše 6-mesečno preživetje od podhranjenih bolnikov. (p < 0,001 za vse). Bolniki s podhranjenostjo ocenjeni z MNA, NRS 2002 in NRI so imeli statistično značilno daljšo ležalno dobo od dobro prehranjenih bolnikov (p < 0,05). Dobro prehranjeni bolniki so imeli značilno višji FFMI od bolnikov s podhranjenostjo. Zaključki Ugotovili smo, da z različnimi orodji za prehransko presejanje identificiramo različne odstotke podhranjenih bolnikov. Pri vprašalnikih MNA, NRI, SGA, MUST in NRS 2002 imajo podhranjeni bolniki slabše preživetje od bolnikov s tveganjem za podhranjenost in od dobro prehranjenih bolnikov. Pri vseh orodjih imajo podhranjeni bolniki daljšo ležalno dobo in nižji FFMI kot dobro prehranjeni bolniki.
Ključne besede: prehranjenost, orodja za oceno prehranjenosti, pusta mišična masa, prehranska ocena, indeks puste telesne mase
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 2792; Prenosov: 341
Celotno besedilo (2,60 MB)

Opis: Varnost hrane je lahko širok pojem, zato je bil namen naloge spoznati varnost novo izraženih proteinov v GSO živilih glede na njihovo povezavo s prehranskimi alergijami. Analiza poročil Evropske agencije za varno hrano in druga strokovna literatura sta pokazali, da na tržišču prisotna GSO živila izpolnjujejo kriterije varne hrane in jim ni mogoče pripisati lastnosti povzročiteljev alergičnih reakcij. Najprej smo ugotavljali, kateri GSO se sploh uporabljajo v prehranske namene in kateri so tisti novi proteini, ki so lahko potencialni alergeni za človeka. Glavno vodilo, zraven zakonodajnega področja varnosti GSO živil, je bila ocena alergenosti novo izraženih proteinov, ki jo izdaja omenjena agencija. Smernice ocene alergenosti so nam dale osnovo za meta analitično analizo novo izraženih proteinov CP4 ESPSP in PAT ter njihovo povezavo s prehranskimi alergijami. Analiza je bila narejena na podlagi iskanja zaporedij in strukturnih podrobnostih, IgE testiranj, odpornosti na pepsin, kartiranja specifičnih serumov in uporabe živalskih modelov. Na podlagi strokovne literature smo ugotovili, da proteina na teh testiranjih nista pokazala lastnosti, ki jih imajo znani alergeni. Tako smo predpostavili, da transgena verjetno ne povzročata alergičnih reakcij in sta za potrošnika najverjetneje varna.
Ključne besede: prehranska alergija, GSO, novo izražen protein, ocena alergenosti
Objavljeno v DKUM: 24.11.2011; Ogledov: 2865; Prenosov: 296
Celotno besedilo (794,65 KB)