Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Evropski bober je zaradi spreminjanja habitatov eden ekološko najpomembnejših glodavcev na svetu. Leta 2007, po nekaterih virih pa že 2006, smo sledove njegove prisotnosti začeli opažati ob Dravograjskem jezeru na Koroškem. Najbolj očitne sledi so podrta in poškodovana drevesa ter grmi, kar je posledica prehranjevanja z lubjem, poganjki in listi. Ker se na tem območju o bobru ne ve veliko, sem se odločila raziskati njegovo prehransko izbiro v zimskem obdobju. Cilj je bil ugotoviti, ali bober drevesa podira naključno. To pomeni, da delež podrtih dreves ne odstopa značilno od vrstne sestave v bobrovem habitatu. Ugotavljala sem razpoložljivost drevesnih vrst v bobrovem habitatu na podlagi 1244 popisanih dreves. Izkazalo se je, da je bober selektiven pri izbiri lesnih vrst. Izbiral je le štiri vrste, od tega najraje vrbo, jelšo in dren. Izbira je korelirala z razpoložljivostjo. Preferenca glede premera debla je bila odvisna od drevesne vrste. Večina (96 %) dreves je imela premer do 10 cm. Pri jelšah in drenih je izbiral tanjša debla, pri vrbah pa ni delal razlike med debelinskimi razredi.
Ključne besede: Castor fiber, Dravograjsko jezero, prehranjevanje, izbira dreves, Salix sp.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 637; Prenosov: 69
Celotno besedilo (6,46 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti življenjski slog študentske populacije in življenjski slog dijakov ter iz pridobljenih podatkov analizirati primerjavo življenjskega sloga med omenjenima skupinama merjencev in ugotoviti morebitna razhajanja. V raziskavo je bilo vključenih 164 dijakov in 235 študentov. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. Analizirali smo jih s pomočjo frekvenčnih distribucij (f, f %), χ2-preizkusa in t-testa za neodvisne vzorce. Rezultati raziskave so pokazali tako razlike kot podobnosti med omenjenima populacijama. Razlike so bile ugotovljene na področju pogostosti gibalno-športne dejavnosti v okviru pedagoškega procesa, časa sedenja, prehranjevanja, pogostosti pasivnega kajenja in opijanja. Večjih razlik ni bilo zaznanih na področju prostočasne gibalno-športne dejavnosti, vnosa tekočine, pogostosti kajenja in pitja alkoholnih pijač. Podobnosti so bile prav tako zaznane v skrajšanem času spanja med izpitnim obdobjem, pisnimi in ustnimi ocenjevanji v primerjavi z obdobjem brez izpitov, pisnih in ustnih ocenjevanj, v prisotnosti elektronskih naprav v spalnem prostoru, uporabi le-teh pred spanjem in v zavedanju negativnega vpliva modre svetlobe elektronskih naprav na kakovost spanja.
Ključne besede: življenjski slog, dijaki, študenti, telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, razvade, spanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1251; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Izhodišča: Zdrava uravnotežena prehrana v obdobju nosečnosti predstavlja uživanje varne, energijsko in hranilno uravnotežene ter varovalne hrane. Splošna priporočila glede zdrave uravnotežene prehrane niso enaka za vse nosečnice in jih je potrebno individualno prilagajati. Pomembno je, da ženska že pred nosečnostjo uživa zdravo uravnoteženo prehrano ali takoj, ko izve za nosečnost. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen in načela zdravega uravnoteženega prehranjevanja v času nosečnosti in z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic pred zanositvijo in v času nosečnosti. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirični podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 anketirank. Raziskava je potekala v letu 2019. Vanjo so bile vključene nosečnice, ki so bile v času anketiranja noseče in ženske, ki so bile noseče v letu 2018. Rezultati: Večina anketirank (82 %) meni, da je njihova prehrana dovolj pestra in raznolika. V času nosečnosti so bile naklonjene spremembam in so upoštevale načela zdrave uravnotežene prehrane, saj je kar 47 % anketirank spremenilo način prehranjevanja. V dnevno prehrano je 58 % anketirank vključilo več zelenjave in 56 % anketirank zmanjšalo vnos sladic in sladkih pijač. Po navodilih zdravstvenega osebja so uživale tudi prehranske dodatke (folna kislina, železo). Diskusija in zaključek: Nosečnost je čas, ko je ženska bolj motivirana za pozitivne spremembe. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranke spremenile svoj življenjski slog v času nosečnosti (spremenile so prehranjevanje, vključile telesno aktivnost, počitek). Za spremembe v času nosečnosti je pomembno svetovanje zdravstvenega osebja.
Ključne besede: nosečnica, prehranjevanje, mikrohranila, makrohranila, prehranska dopolnila
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 2529; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Izhodišča: Vstavitev perkutane endoskopske gastrostome je manjši kirurški poseg, opravljen v lokalni anesteziji, pri katerem se del želodca pričvrsti na trebušno steno, vstavi se gastrostomska cevka, s pomočjo katere se bolnik prehranjuje. Vstavitev je navadno izvedena zaradi nezmožnosti hranjenja per os ali zaradi rakavega obolenja, najpogosteje gre za rak glave ali vratu. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost življenja bolnika z vstavljeno perkutano endoskopsko gastrostomo. Raziskovalne metode: Uporabljen je sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature. Potek iskanja literature je predstavljen v PRISMA diagramu. Glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje, je iskanje literature potekalo po vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih. V analizo je zajetih 15 raziskav. Rezultati: Z analizo literature smo ugotovili, da perkutana endoskopska gastrostoma ne vpliva na izboljšanje kakovosti življenja, pa tudi na zmanjšanje kakovosti življenja ne. Zaradi nezmožnosti hranjenja per os gre predvsem za olajšanje težav, saj perkutana endoskopska gastrostoma vzdržuje prehranjenost in telesno težo. V prvih mesecih po vstavitvi je prisotnih veliko težav. Največje težave povzroča spoprijemanje bolnika s perkutano endoskopsko gastrostomo, slabost, hiter občutek sitosti, okužba, krvavenje in zatekanje želodčnega soka ob vstopnem mestu gastrostomske cevke. Nekje po šestih mesecih pa bolniki začnejo perkutano endoskopsko gastrostomo doživljati tudi pozitivno. Diskusija in zaključek: Na posameznikovo življenje perkutana endoskopska gastrostoma najprej zaradi številnih sprememb in težav, do katerih pride po vstavitvi, vpliva negativno. Kasneje pa vpliva pozitivno, saj lajša posledice določene bolezni in s tem izboljša kakovost življenja bolnika.
Ključne besede: Rak, prehranjevanje, gastrostomska cevka, zapleti, kvaliteta življenja.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1245; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1004,78 KB)

Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno v DKUM: 20.08.2018; Ogledov: 2795; Prenosov: 493
Celotno besedilo (1,36 MB)