| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe prehranjevalnih navad udeležencev zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani
Jana Maček, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Z zdravim življenjskim slogom oziroma z zdravim prehranjevanjem lahko ohranimo zdravje ter zmanjšamo tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Namen je bil raziskati, kako so se po obisku zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani, spremenile prehranjevalne navade udeležencev. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo. Podatke smo zbrali z delno strukturiranim intervjujem, s pomočjo katerega smo ugotovili, kakšne so prehranjevalne navade ljudi, ki so obiskovali zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani. Sodelovalo je pet intervjuvank (udeleženk zdravstveno-vzgojnih delavnic) ženskega spola. Odgovore smo vsebinsko analizirali in opisno predstavili. Rezultati: Prehranjevalne navade udeleženk so dokaj ustrezne, razen pri eni, ki se prehranjuje neustrezno. Ugotovili smo, da bi udeleženke morale stremeti k pogostejšemu uživanju rib in žitaric, pitju večjih količin vode in zmanjšati vnos sladkarij, sladkega peciva, ocvrte hrane in predelanih mesnih izdelkov. Razprava in sklep: Zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani so se izkazale za zelo pozitivne, vendar pa sprememb prehranjevalnih navad pred in po zdravstveno-vzgojnih delavnicah nismo mogli ocenjevati. Po določenem času po koncu delavnic, udeleženke spet opažajo pomanjkanje motivacije in časa za pripravo zdravih obrokov in telesno aktivnost. V teh primerih bi bili smiselni krajši obnovitveni programi ali delavnice za tiste, ki so jih pred časom že obiskovali, da bi obnovili znanje in povečali motivacijo za nadaljevanje z zdravim življenjskim slogom.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, prehranjevanje, življenjski slog, odrasli
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (529,07 KB)

2.
Zdrava uravnotežena prehrana v času nosečnosti
Aleksandra Novaković, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdrava uravnotežena prehrana v obdobju nosečnosti predstavlja uživanje varne, energijsko in hranilno uravnotežene ter varovalne hrane. Splošna priporočila glede zdrave uravnotežene prehrane niso enaka za vse nosečnice in jih je potrebno individualno prilagajati. Pomembno je, da ženska že pred nosečnostjo uživa zdravo uravnoteženo prehrano ali takoj, ko izve za nosečnost. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen in načela zdravega uravnoteženega prehranjevanja v času nosečnosti in z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic pred zanositvijo in v času nosečnosti. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirični podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 anketirank. Raziskava je potekala v letu 2019. Vanjo so bile vključene nosečnice, ki so bile v času anketiranja noseče in ženske, ki so bile noseče v letu 2018. Rezultati: Večina anketirank (82 %) meni, da je njihova prehrana dovolj pestra in raznolika. V času nosečnosti so bile naklonjene spremembam in so upoštevale načela zdrave uravnotežene prehrane, saj je kar 47 % anketirank spremenilo način prehranjevanja. V dnevno prehrano je 58 % anketirank vključilo več zelenjave in 56 % anketirank zmanjšalo vnos sladic in sladkih pijač. Po navodilih zdravstvenega osebja so uživale tudi prehranske dodatke (folna kislina, železo). Diskusija in zaključek: Nosečnost je čas, ko je ženska bolj motivirana za pozitivne spremembe. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranke spremenile svoj življenjski slog v času nosečnosti (spremenile so prehranjevanje, vključile telesno aktivnost, počitek). Za spremembe v času nosečnosti je pomembno svetovanje zdravstvenega osebja.
Ključne besede: nosečnica, prehranjevanje, mikrohranila, makrohranila, prehranska dopolnila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 260; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Povezava med izbirčnostjo in indeksom telesne mase pri osnovnošolcih
Nina Špindler, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vse pogosteje smo zaskrbljeni glede načina prehranjevanja otrok, saj so različne težave s hranjenjem vse pogostejše. V Sloveniji in tudi drugod po svetu je na problematiko izbirčnosti prehranjevanja pri otrocih bilo narejeno premalo, čeprav je to izjemno pogost pojav. Izbirčnost se lahko pojavi že izredno zgodaj in lahko tekom odraščanja izzveni, vendar pa tako staršem kot zdravstvenim delavcem lahko povzroča skrbi, saj otrok zaradi pretirane izbirčnosti lahko zaostaja v razvoju in ne pridobiva na telesni masi in/ali višini. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z anketnim vprašalnikom in pregledom rezultatov telesne mase in višine pri športnem testiranju. Raziskovalni vzorec je vključeval 132 učencev zadnje triade ene izmed slovenskih osnovnih šol. Rezultate smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel in SPSS ter jih opisno in grafično prikazali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da ne obstaja statistično značilna razlika v indeksu telesne mase glede na izbirčnost. Presenetilo nas je, da otroci sami sebe v večini dobro ocenijo, da so izbirčni, kar smo tudi potrdili po analizi anketnih vprašalnikov. Vendar pri vzorcih prehranjevanja dekleta raje posegajo po zdravi hrani, medtem ko dečki raje po hitri hrani. Zaključek: Povezava med indeksom telesne mase in izbirčnim prehranjevanjem obstaja, zato je pomembno, da znamo prepoznati takega otroka, ter mu primerno svetovati. Menimo, da moramo biti pozorni predvsem na njegovo telesno rast in razvoj, saj nam ti podatki lahko sporočajo, da otrok ne dobi hranil potrebnih za svoj razvoj.
Ključne besede: prehranjenost, selektivno prehranjevanje, otroci, antropološke meritve
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 507; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

4.
Kakovost življenja bolnika s perkutano endoskopsko gastrostomo
Urška Bratušek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vstavitev perkutane endoskopske gastrostome je manjši kirurški poseg, opravljen v lokalni anesteziji, pri katerem se del želodca pričvrsti na trebušno steno, vstavi se gastrostomska cevka, s pomočjo katere se bolnik prehranjuje. Vstavitev je navadno izvedena zaradi nezmožnosti hranjenja per os ali zaradi rakavega obolenja, najpogosteje gre za rak glave ali vratu. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost življenja bolnika z vstavljeno perkutano endoskopsko gastrostomo. Raziskovalne metode: Uporabljen je sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature. Potek iskanja literature je predstavljen v PRISMA diagramu. Glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje, je iskanje literature potekalo po vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih. V analizo je zajetih 15 raziskav. Rezultati: Z analizo literature smo ugotovili, da perkutana endoskopska gastrostoma ne vpliva na izboljšanje kakovosti življenja, pa tudi na zmanjšanje kakovosti življenja ne. Zaradi nezmožnosti hranjenja per os gre predvsem za olajšanje težav, saj perkutana endoskopska gastrostoma vzdržuje prehranjenost in telesno težo. V prvih mesecih po vstavitvi je prisotnih veliko težav. Največje težave povzroča spoprijemanje bolnika s perkutano endoskopsko gastrostomo, slabost, hiter občutek sitosti, okužba, krvavenje in zatekanje želodčnega soka ob vstopnem mestu gastrostomske cevke. Nekje po šestih mesecih pa bolniki začnejo perkutano endoskopsko gastrostomo doživljati tudi pozitivno. Diskusija in zaključek: Na posameznikovo življenje perkutana endoskopska gastrostoma najprej zaradi številnih sprememb in težav, do katerih pride po vstavitvi, vpliva negativno. Kasneje pa vpliva pozitivno, saj lajša posledice določene bolezni in s tem izboljša kakovost življenja bolnika.
Ključne besede: Rak, prehranjevanje, gastrostomska cevka, zapleti, kvaliteta življenja.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 464; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1004,78 KB)

5.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju podhranjenosti v enoti intenzivne terapije
Sara Polenšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Podhranjenost je še vedno velik problem zdravstvenega varstva v Sloveniji in po vsem svetu. Zaradi umrljivosti predstavlja veliko nevarnost za bolnika. Zelo je pomembno, da pravočasno diagnosticiramo bolnike, pri katerih je podhranjenost že prisotna ali imajo visoko tveganje za njen nastanek. S tem lahko zmanjšamo zaplete in izboljšamo potek samega zdravljenja. Pri tem pa ima veliko vlogo medicinska sestra, saj skrbi za ustrezno prehranjenost bolnika. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedli smo deskreptivno presečno študijo. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem so sodelovali zaposleni v negovalnem timu na enotah za interno in kirurško intenzivno terapijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je stopnja zavedanja o nujnosti izvajanja prehranskega presejevanja, zmerna, saj je povprečna vrednost trditev znašala 3,17. Na obeh enotah intenzivne terapije se prehransko presajanje le deloma izvaja, ker je bila povprečna vrednost teh trditev 3,83. To pomeni, da redno opravljajo meritve telesne teže in višine, ampak ne uporabljajo lestvic prehranskega presajanja, saj so to trditev ocenili z zelo nizko povprečno vrednostjo 2,32. Večina jih je mnenja, da znajo prepoznati povezanost med zapleti podhranjenosti in izidom zdravljenja, saj je bila povprečna ocena trditev 3,86. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo veliko vlogo v prepoznavanju podhranjenosti, vendar bi morale biti na oddelku bolj povezane z dietetikom in zdravnikom. Na to temo bi potrebovale dodatna izobraževanja in znanja, saj bi se s tem v delo in prepoznavo podhranjenosti še bolj vključile.
Ključne besede: bolnik, prehranjevanje, kritično bolni, prehransko presajanje, pomen prehrane.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 800; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvo
Aleksander Jokić, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 1117; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
POTREBE IN PRIPOROČILA V PREHRANI MLADEGA ŠPORTNIKA
Milena Šimundža, 2016, specialistično delo

Opis: Prehrana mladostnika vpliva na njegovo rast in razvoj, prav tako pa vpliva tudi na njegove športne dosežke. V športni panogi nogomet je udeleženih veliko število otrok in mladostnikov po celem svetu. Nogomet omogoča številne koristi aerobne vadbe, razvoja spretnosti in predvsem delovanja v ekipnem okolju. V obdobju mladostništva je neodvisnost pri izbiri in pripravi hrane povečana, zato je mlade športnike potrebno še dodatno spodbujati k razvoju dobrih prehranjevalnih navad. Uspešen motiv za dobre prehranjevalne navade so velikokrat prav športni uspehi. Namen specialističnega dela je bil predstaviti osnovne potrebe in priporočila v prehrani mladega športnika – nogometaša ter predstaviti priporočila za dnevni energijski in hranilni vnos v različnih obdobjih nogometnih aktivnosti. Namen je bil tudi predstaviti koristna in enostavna priporočila z izbiro primerne hrane za obrok pred vadbo, po vadbi, na dan tekme in na celodnevnem turnirju. Uporabljena je bila metoda analize v delu pregleda literature, metoda konkretizacije pri prikazu potreb in priporočil za osnovno prehrano mladostnika ter metoda sinteze, kjer so priporočila združena v celoto in omogočajo preglednost in uporabo tematike. S pregledom literature smo ugotovili, da se prehranske potrebe mladih športnikov bistveno ne razlikujejo od potreb mladih, ki niso športno aktivni. Potrebno pa je upoštevati, da športno aktiven mladostnik potrebuje tudi obvezen počitek 9-10 ur ponoči in 1-2 uri dnevnega počitka. Ugotovili smo tudi, da je pri načrtovanju prehrane mladega nogometaša, najučinkovitejši individualen pristop, ki upošteva telesno težo, telesno višino, starost, vrsto obremenitve (pogostost, intenzivnost in čas trajanja vadbe), energijske porabe, okoljske dejavnike, genetske dejavnike in tudi spol. Prav tako smo ugotovili, da mladi nogometaš potrebuje uravnoteženo prehrano ob normalnem, idealnem stanju prehranjenosti. Skrivnost uspešnega treniranja se skriva v hitri obnovi organizma po napornem treningu, k hitri obnovi pa prispevajo pravilna prehrana, počitek ter dovolj spanja.
Ključne besede: Zdrava prehrana, športna prehrana, prehranjevanje športnikov oz. nogometašev, obrok pred vadbo in po njej, hrana in športni rezultati.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1586; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (991,40 KB)

8.
SOCIOLOŠKI VIDIKI ANOREKSIJE
Amanda Hribernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo kot duševne ali čustvene stiske ter nesprejemanje samega sebe. Tu pa se tudi izgublja posameznikova individualnost, saj vsi želijo biti čim boljši približek idealom družbe. Sociološki vidiki motenj hranjenja se kažejo kot družbena manipulacija predvsem ženskih teles in kot ena osrednjih strategij razkazovanja družbenih razmerij in moči med spoloma. V družbenih teorijah je mogoče anoreksijo razumeti kot patološko kristalizacijo kulture, kot družbeno manipulacijo (ženskih) teles in kot enega od načinov razkazovanja razmerij moči med spoloma. Prav tako pa je moč anoreksijo razumeti kot način osvoboditve izpod vse večjega nadzora globalnih živilskih verig. Namen diplomskega dela je bil predstaviti družbeni pogled na anoreksijo in njene posledice ter aktualno problematiko motenj hranjenja med mladostniki sodobne družbe. Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi dela. Postavljena so teoretična izhodišča izbranih teorij z različnimi vidiki in pogledi sodobne družbe in medicinske sestre na motnje hranjenja. Motnje hranjenja so nedvomno bolezen današnjega časa, čeprav so jih poznali že v preteklosti. Razmah težav lahko po eni strani pripišemo izobilju dobrin razvitega sveta, po drugi strani pa ravno v tem delu sveta ljudje trpijo zaradi velikih pritiskov lastnih ambicij, pridobitništva, modnih trendov, osamljenosti in drugih obremenitev, ki gredo v korak s hitrim razvojem. Takih obremenitev se ljudje navadno dolgo ne zavedamo in še le, ko se stopnjujejo in se pokažejo kot motnje v našem vsakodnevnem življenju, spoznamo, da je nekaj hudo narobe.
Ključne besede: Telesna samopodoba, prehranjevanje, motnje hranjenja, anoreksija, depresija, sociologija.
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 1699; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (497,70 KB)

9.
ŠEST PODROČIJ V PORODNI SOBI ZA BOLJŠO PORODNO PRAKSO
Nastja Pavel, 2016, magistrsko delo

Opis: Ženska se mora zavedati prednosti babiške oskrbe v primerjavi z zdravniško, ko govorimo o zdravi nosečnici in normalnem poteku nosečnosti ter poroda. Ker v Sloveniji še vedno velja zdravniško voden model oskrbe za zdrave in patološke nosečnosti, je babicam ob vstopu ženske v porodno sobo težje vzpostaviti zaupljiv odnos. Pri delu nas vodijo nizi smernic in protokolov, ki morajo ustrezati času in kraju dogajanja in ki jih po potrebi opustimo oz. prenovimo. Komunikacija igra izredno pomembno vlogo v procesu rojevanja. Prvi stik je ključen za vzpostavitev zaupanja in sodelovanja med babico in porodnico. Zaradi trenutne ureditve zdravstvenega sistema v Sloveniji je babici onemogočeno, da žensko in njene želje spozna pred porodom. Zaradi tega mora ob prvem stiku pridobiti čim več informacij, da se lahko bolj približa porodnim željam in porodnico ustrezno zaščiti med procesom rojevanja. Pomembna je tudi prenatalna priprava. Med porodom bi morale imeti ženske z nizkim tveganjem prosto izbiro o prehranjevanju in pitju, zato ni upravičeno, da jim zdravstveni delavci to omejujemo. Po porodu je potrebno gledati tudi na udobje otroka, zato omogočimo prvo/posvečeno uro in stik koža na kožo med novorojencem in mamo. S tem pripomoremo k procesu navezovanja, stabiliziranju in prilagoditvi novorojenca na zunajmaternično okolje ter izboljšamo osnove za uspešno vzpostavitev dojenja. Nepotrebne intervencije preložimo za vsaj eno uro, intervencije, kot so nameščanje identifikacijskih zapestnic, prekinitev popkovnice, rojstvo placente, oskrba porodne poti, kontrola krvavitev, pa lahko izvedemo tudi, ko je otrok na maminih prsih. S prekinitvijo popkovnice počakajmo vsaj 90 sekund, verniksa novorojencu v porodni sobi ne odstranjujemo, s prvim umivanjem pa počakajmo 24 ur. Izpostavljena področja so pomembni dejavniki za porodno izkušnjo tudi pri patoloških nosečnostih in medicinsko vodenih porodih. Prepoznati moramo, kdaj fiziološko preide v patološko, ob tem strokovno odreagirati in se zavedati, da je lahko tudi medicinsko dokončanje poroda lepa in dobra porodna izkušnja, če smo profesionalni, multidisciplinarno delujemo in imamo ustrezen odnos do porodnice.
Ključne besede: babištvo, porodni položaji, prehranjevanje in pitje med porodom, preklemanje popkovnice, prva ura po porodu
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1353; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
KAJ JEDO IN KAJ VEJO O ZDRAVI PREHRANI UČENCI OSNOVNE ŠOLE PREVALJE
Špela Šumnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Zdrava prehrana je pomemben dejavnik v našem življenju. Tega se moramo zavedati, saj z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja pripomoremo k bolj kakovostnemu življenju. Pomembno je, da se začnemo o zdravi prehrani pogovarjati že v otroštvu, saj si s tem privzgojimo prehrambne navade, kar se odraža vse življenje. Diplomsko delo »Kaj jedo in kaj vejo o zdravi prehrani učenci Osnovne šole Prevalje« je sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je podrobneje opisan zdrav način življenja; dejavniki, ki pripomorejo k bolj kakovostnemu načinu življenja. Poudarek je na zdravi prehrani, načelih zdrave prehrane in njenih sestavinah. Podana je tudi analiza jedilnikov izbrane osnovne šole z vidika zdrave prehrane. Na podlagi te je ugotovljeno, da je učencem ponujena pestra, zdrava hrana. Občasno je sicer na jedilniku manj zdrava hrana, kar je posledica učenčevih želja. Manj sladek čaj bi lahko zamenjali z nesladkanim. Pohvalno je, da ima učenec pri kosilu izbiro –postreže si lahko z vodo ali čajem. V empiričnem delu so podani rezultati raziskave, v katero so bili vključeni učenci petega, sedmega in devetega razreda Osnovne šole Prevalje (N=143). Ugotovljeno je, da učenci veliko vedo o zdravi prehrani, sodelujejo pri projektih, a v veliki večini se ne prehranjujejo zdravo. Prevečkrat posežejo po hitri hrani. Večina učencev bi lahko povečala tudi količino popite tekočine.
Ključne besede: zdrav način življenja, zdrava prehrana, osnovna šola, jedilniki, znanje in prehranjevanje
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 678; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici