| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv velikosti porcije na količino zaužite hrane
Dominika Muršec, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Velikost porcije je pomembna z vidika ohranjanja telesne mase in zdravega načina prehranjevanja, vendar se le-ta v sodobnem svetu povečuje. S pomočjo pregleda literature smo želeli raziskati vpliv velikosti porcije na količino zaužite hrane pri odraslih. Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Web of Science, Cochrane Library in Wiley Online Library. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Analizirane raziskave smo kritično ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute ter opisno sintetizirali. Rezultati: V končno analizo smo vključili 11 raziskav ter od tega eno razvrstili v 1. nivo, pet v 2. nivo in pet v 3. nivo hierarhije dokazov. Večina (n = 6, 54,5 %) jih je potrdila, da večja velikost porcije, pakiranja ali krožnika vpliva na večjo količino zaužite hrane. Večje porcije vodijo do višjega energijskega vnosa, kar vpliva na težje vzdrževanje ustrezne telesne mase. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima velikost porcije vpliv na količino zaužite hrane pri odraslih, vendar vse raziskave tega niso potrdile. Potrebno je nadaljnje raziskovanje tega področja in oblikovanje strategij za zmanjšanje velikosti porcij ter s tem tudi telesne mase posameznika.
Ključne besede: velikost porcije, zaužita hrana, prehranjevanje, zdrav način življenja
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 498; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Selektivnost evropskega bobra (Castor fiber) pri podiranju dreves v zimskem obdobju na Dravograjskem jezeru : magistrsko delo
Tina Flis, 2022, magistrsko delo

Opis: Evropski bober je zaradi spreminjanja habitatov eden ekološko najpomembnejših glodavcev na svetu. Leta 2007, po nekaterih virih pa že 2006, smo sledove njegove prisotnosti začeli opažati ob Dravograjskem jezeru na Koroškem. Najbolj očitne sledi so podrta in poškodovana drevesa ter grmi, kar je posledica prehranjevanja z lubjem, poganjki in listi. Ker se na tem območju o bobru ne ve veliko, sem se odločila raziskati njegovo prehransko izbiro v zimskem obdobju. Cilj je bil ugotoviti, ali bober drevesa podira naključno. To pomeni, da delež podrtih dreves ne odstopa značilno od vrstne sestave v bobrovem habitatu. Ugotavljala sem razpoložljivost drevesnih vrst v bobrovem habitatu na podlagi 1244 popisanih dreves. Izkazalo se je, da je bober selektiven pri izbiri lesnih vrst. Izbiral je le štiri vrste, od tega najraje vrbo, jelšo in dren. Izbira je korelirala z razpoložljivostjo. Preferenca glede premera debla je bila odvisna od drevesne vrste. Večina (96 %) dreves je imela premer do 10 cm. Pri jelšah in drenih je izbiral tanjša debla, pri vrbah pa ni delal razlike med debelinskimi razredi.
Ključne besede: Castor fiber, Dravograjsko jezero, prehranjevanje, izbira dreves, Salix sp.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 450; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (6,46 MB)

3.
Vpliv prenajedanja na kakovost življenja mladostnikov
Špela Kresnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Za motnjo prenajedanja so značilne ponavljajoče epizode prehranjevanja, ki so strnjene v obdobje dveh ur. Ob daljšem trajanju se lahko začnejo kazati motnje na psihiatričnem, zdravstvenem in vedenjskem področju. Navedeni dejavniki še posebej vplivajo na kakovost življenja mladostnikov, saj ti različno sprejemajo sebe in okolico, v kateri živijo. Metode: Postavili smo PIO vprašanje, na katerega smo tudi odgovorili. Vire smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Google Scholar in Cochrane Library. Pri izboru člankov smo uporabili PRISMA flow diagram. Karakteristike vključenih raziskav smo predstavili v tabeli, prav tako smo jih kritično ocenili in sintetizirali dokaze. Rezultati: Ugotovili smo, da ima veliko mladostnikov slabšo kakovost življenja od pričakovane, in sicer zaradi socialnih težav, nizke samopodobe, oslabljene mobilnosti, zdravstvenih zapletov ter psihiatričnih, vedenjskih, razpoloženjskih in tesnobnih motenj. V raziskavah smo zasledili, da imajo določeni težave tudi s perfekcionizmom, pretiranim nadzorom nad svojim telesom in nestrpnostjo. Velik del mladostnikov ima težave tudi z debelostjo. Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo, da ima prenajedanje mnoge slabosti, ki se pri mladostnikih kažejo na psihičnem, fizičnem, socialnem in duševnem področju. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se težave s starostjo stopnjujejo, kar lahko prinese več negativnih posledic na njihovo kasnejše življenje.
Ključne besede: motnja, prehranjevanje, hrana, debelost
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Primerjava življenjskega sloga študentov in dijakov z vidika gibalne dejavnosti, prehranskih in spalnih navad : magistrsko delo
Lara Korez, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti življenjski slog študentske populacije in življenjski slog dijakov ter iz pridobljenih podatkov analizirati primerjavo življenjskega sloga med omenjenima skupinama merjencev in ugotoviti morebitna razhajanja. V raziskavo je bilo vključenih 164 dijakov in 235 študentov. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. Analizirali smo jih s pomočjo frekvenčnih distribucij (f, f %), χ2-preizkusa in t-testa za neodvisne vzorce. Rezultati raziskave so pokazali tako razlike kot podobnosti med omenjenima populacijama. Razlike so bile ugotovljene na področju pogostosti gibalno-športne dejavnosti v okviru pedagoškega procesa, časa sedenja, prehranjevanja, pogostosti pasivnega kajenja in opijanja. Večjih razlik ni bilo zaznanih na področju prostočasne gibalno-športne dejavnosti, vnosa tekočine, pogostosti kajenja in pitja alkoholnih pijač. Podobnosti so bile prav tako zaznane v skrajšanem času spanja med izpitnim obdobjem, pisnimi in ustnimi ocenjevanji v primerjavi z obdobjem brez izpitov, pisnih in ustnih ocenjevanj, v prisotnosti elektronskih naprav v spalnem prostoru, uporabi le-teh pred spanjem in v zavedanju negativnega vpliva modre svetlobe elektronskih naprav na kakovost spanja.
Ključne besede: življenjski slog, dijaki, študenti, telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, razvade, spanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1022; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Spremembe prehranjevalnih navad udeležencev zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani
Jana Maček, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Z zdravim življenjskim slogom oziroma z zdravim prehranjevanjem lahko ohranimo zdravje ter zmanjšamo tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Namen je bil raziskati, kako so se po obisku zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani, spremenile prehranjevalne navade udeležencev. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo. Podatke smo zbrali z delno strukturiranim intervjujem, s pomočjo katerega smo ugotovili, kakšne so prehranjevalne navade ljudi, ki so obiskovali zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani. Sodelovalo je pet intervjuvank (udeleženk zdravstveno-vzgojnih delavnic) ženskega spola. Odgovore smo vsebinsko analizirali in opisno predstavili. Rezultati: Prehranjevalne navade udeleženk so dokaj ustrezne, razen pri eni, ki se prehranjuje neustrezno. Ugotovili smo, da bi udeleženke morale stremeti k pogostejšemu uživanju rib in žitaric, pitju večjih količin vode in zmanjšati vnos sladkarij, sladkega peciva, ocvrte hrane in predelanih mesnih izdelkov. Razprava in sklep: Zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani so se izkazale za zelo pozitivne, vendar pa sprememb prehranjevalnih navad pred in po zdravstveno-vzgojnih delavnicah nismo mogli ocenjevati. Po določenem času po koncu delavnic, udeleženke spet opažajo pomanjkanje motivacije in časa za pripravo zdravih obrokov in telesno aktivnost. V teh primerih bi bili smiselni krajši obnovitveni programi ali delavnice za tiste, ki so jih pred časom že obiskovali, da bi obnovili znanje in povečali motivacijo za nadaljevanje z zdravim življenjskim slogom.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, prehranjevanje, življenjski slog, odrasli
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 841; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (529,07 KB)

6.
Zdrava uravnotežena prehrana v času nosečnosti
Aleksandra Novaković, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdrava uravnotežena prehrana v obdobju nosečnosti predstavlja uživanje varne, energijsko in hranilno uravnotežene ter varovalne hrane. Splošna priporočila glede zdrave uravnotežene prehrane niso enaka za vse nosečnice in jih je potrebno individualno prilagajati. Pomembno je, da ženska že pred nosečnostjo uživa zdravo uravnoteženo prehrano ali takoj, ko izve za nosečnost. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen in načela zdravega uravnoteženega prehranjevanja v času nosečnosti in z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic pred zanositvijo in v času nosečnosti. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirični podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 anketirank. Raziskava je potekala v letu 2019. Vanjo so bile vključene nosečnice, ki so bile v času anketiranja noseče in ženske, ki so bile noseče v letu 2018. Rezultati: Večina anketirank (82 %) meni, da je njihova prehrana dovolj pestra in raznolika. V času nosečnosti so bile naklonjene spremembam in so upoštevale načela zdrave uravnotežene prehrane, saj je kar 47 % anketirank spremenilo način prehranjevanja. V dnevno prehrano je 58 % anketirank vključilo več zelenjave in 56 % anketirank zmanjšalo vnos sladic in sladkih pijač. Po navodilih zdravstvenega osebja so uživale tudi prehranske dodatke (folna kislina, železo). Diskusija in zaključek: Nosečnost je čas, ko je ženska bolj motivirana za pozitivne spremembe. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranke spremenile svoj življenjski slog v času nosečnosti (spremenile so prehranjevanje, vključile telesno aktivnost, počitek). Za spremembe v času nosečnosti je pomembno svetovanje zdravstvenega osebja.
Ključne besede: nosečnica, prehranjevanje, mikrohranila, makrohranila, prehranska dopolnila
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1735; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
Povezava med izbirčnostjo in indeksom telesne mase pri osnovnošolcih
Nina Špindler, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vse pogosteje smo zaskrbljeni glede načina prehranjevanja otrok, saj so različne težave s hranjenjem vse pogostejše. V Sloveniji in tudi drugod po svetu je na problematiko izbirčnosti prehranjevanja pri otrocih bilo narejeno premalo, čeprav je to izjemno pogost pojav. Izbirčnost se lahko pojavi že izredno zgodaj in lahko tekom odraščanja izzveni, vendar pa tako staršem kot zdravstvenim delavcem lahko povzroča skrbi, saj otrok zaradi pretirane izbirčnosti lahko zaostaja v razvoju in ne pridobiva na telesni masi in/ali višini. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z anketnim vprašalnikom in pregledom rezultatov telesne mase in višine pri športnem testiranju. Raziskovalni vzorec je vključeval 132 učencev zadnje triade ene izmed slovenskih osnovnih šol. Rezultate smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel in SPSS ter jih opisno in grafično prikazali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da ne obstaja statistično značilna razlika v indeksu telesne mase glede na izbirčnost. Presenetilo nas je, da otroci sami sebe v večini dobro ocenijo, da so izbirčni, kar smo tudi potrdili po analizi anketnih vprašalnikov. Vendar pri vzorcih prehranjevanja dekleta raje posegajo po zdravi hrani, medtem ko dečki raje po hitri hrani. Zaključek: Povezava med indeksom telesne mase in izbirčnim prehranjevanjem obstaja, zato je pomembno, da znamo prepoznati takega otroka, ter mu primerno svetovati. Menimo, da moramo biti pozorni predvsem na njegovo telesno rast in razvoj, saj nam ti podatki lahko sporočajo, da otrok ne dobi hranil potrebnih za svoj razvoj.
Ključne besede: prehranjenost, selektivno prehranjevanje, otroci, antropološke meritve
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1084; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

8.
Kakovost življenja bolnika s perkutano endoskopsko gastrostomo
Urška Bratušek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vstavitev perkutane endoskopske gastrostome je manjši kirurški poseg, opravljen v lokalni anesteziji, pri katerem se del želodca pričvrsti na trebušno steno, vstavi se gastrostomska cevka, s pomočjo katere se bolnik prehranjuje. Vstavitev je navadno izvedena zaradi nezmožnosti hranjenja per os ali zaradi rakavega obolenja, najpogosteje gre za rak glave ali vratu. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost življenja bolnika z vstavljeno perkutano endoskopsko gastrostomo. Raziskovalne metode: Uporabljen je sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature. Potek iskanja literature je predstavljen v PRISMA diagramu. Glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje, je iskanje literature potekalo po vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih. V analizo je zajetih 15 raziskav. Rezultati: Z analizo literature smo ugotovili, da perkutana endoskopska gastrostoma ne vpliva na izboljšanje kakovosti življenja, pa tudi na zmanjšanje kakovosti življenja ne. Zaradi nezmožnosti hranjenja per os gre predvsem za olajšanje težav, saj perkutana endoskopska gastrostoma vzdržuje prehranjenost in telesno težo. V prvih mesecih po vstavitvi je prisotnih veliko težav. Največje težave povzroča spoprijemanje bolnika s perkutano endoskopsko gastrostomo, slabost, hiter občutek sitosti, okužba, krvavenje in zatekanje želodčnega soka ob vstopnem mestu gastrostomske cevke. Nekje po šestih mesecih pa bolniki začnejo perkutano endoskopsko gastrostomo doživljati tudi pozitivno. Diskusija in zaključek: Na posameznikovo življenje perkutana endoskopska gastrostoma najprej zaradi številnih sprememb in težav, do katerih pride po vstavitvi, vpliva negativno. Kasneje pa vpliva pozitivno, saj lajša posledice določene bolezni in s tem izboljša kakovost življenja bolnika.
Ključne besede: Rak, prehranjevanje, gastrostomska cevka, zapleti, kvaliteta življenja.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1052; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1004,78 KB)

9.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju podhranjenosti v enoti intenzivne terapije
Sara Polenšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Podhranjenost je še vedno velik problem zdravstvenega varstva v Sloveniji in po vsem svetu. Zaradi umrljivosti predstavlja veliko nevarnost za bolnika. Zelo je pomembno, da pravočasno diagnosticiramo bolnike, pri katerih je podhranjenost že prisotna ali imajo visoko tveganje za njen nastanek. S tem lahko zmanjšamo zaplete in izboljšamo potek samega zdravljenja. Pri tem pa ima veliko vlogo medicinska sestra, saj skrbi za ustrezno prehranjenost bolnika. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedli smo deskreptivno presečno študijo. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem so sodelovali zaposleni v negovalnem timu na enotah za interno in kirurško intenzivno terapijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je stopnja zavedanja o nujnosti izvajanja prehranskega presejevanja, zmerna, saj je povprečna vrednost trditev znašala 3,17. Na obeh enotah intenzivne terapije se prehransko presajanje le deloma izvaja, ker je bila povprečna vrednost teh trditev 3,83. To pomeni, da redno opravljajo meritve telesne teže in višine, ampak ne uporabljajo lestvic prehranskega presajanja, saj so to trditev ocenili z zelo nizko povprečno vrednostjo 2,32. Večina jih je mnenja, da znajo prepoznati povezanost med zapleti podhranjenosti in izidom zdravljenja, saj je bila povprečna ocena trditev 3,86. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo veliko vlogo v prepoznavanju podhranjenosti, vendar bi morale biti na oddelku bolj povezane z dietetikom in zdravnikom. Na to temo bi potrebovale dodatna izobraževanja in znanja, saj bi se s tem v delo in prepoznavo podhranjenosti še bolj vključile.
Ključne besede: bolnik, prehranjevanje, kritično bolni, prehransko presajanje, pomen prehrane.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1541; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvo
Aleksander Jokić, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno v DKUM: 20.08.2018; Ogledov: 2493; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici