SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 38 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
31.
POVEZAVA MED MOTENIMI VZORCI HRANJENJA IN PREHRANJEVALNIMI NAVADAMI V DRUŽINI, STILOM NAVEZANOSTI TER VZGOJNIM STILOM NA VZORCU SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
Maja Lampret, 2016, master's thesis

Abstract: Motnje hranjenja, ki jih v splošnem zaznamujejo neobičajna ter škodljiva vedenja in prepričanja povezana s hranjenjem in odnosom do lastnega telesa, kot so stradanje, prenajedanje, prenajedanje in bruhranje, zloraba odvajal in diuretikov ter pretirana telesna aktivnost (Švab in Šolar, 2000), uvrščamo med duševne motnje (Berger, Balažic, Ravnik in Kovačič, 1995), saj naj bi spremenjen odnos do hrane predstavljal »odraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti in nesprejemanja samega sebe,« (Sernec, 2010). Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne povezave med motenimi vzorci hranjenja pri slovenskih srednješolcih, družinskimi prehranjevalnimi navadami, stilom navezanosti in vzgojnim stilom. Izvedli smo raziskavo na vzorcu slovenskih srednješolcev. Udeleženci so rešili baterijo vprašalnikov, ki je sestavljena iz Vprašalnika družinskih prehranjevalnih navad FEHQ, vprašalnika, ki meri motene vzorce hranjenja, EAT26 ter Vprašalnika medosebnih odnosov RQ in Lestvice družinskih procesov za adolescente AFP. Statistična analiza je pokazala, da obstajajo statistično pomembne pozitivne povezave med motenimi vzorci hranjenja ter preokupiranim stilom navezanosti ter plašljivo izogibajočim stilom navezanosti. Poleg tega smo ugotovili, da so nekatere komponente avtoritarnega vzgojnega stila, kot je nadzor, pozitivno povezane z motenimi vzorci hranjenja. Analize so pokazale, da so moteni vzorci hranjenja pomembno povezani z nekaterimi komponentami odnosov med mladostnikom in starši, ki se v literaturi omenjajo kot izrazite značilnosti družin posameznikov z motnjami hranjenja. Med te sodijo predvsem tesna povezanost, rigidne meje in slaba sposobnost reševanja konfliktov oziroma potlačevanje le-teh. Poleg tega smo ugotovili, da se nekateri vidiki družinskih prehranjevalnih navad pomembno povezujejo z motenimi vzorci hranjenja, tudi po tem, ko nadzorujemo vpliv drugih spremenljivk, kot so stil navezanosti, vzgojni stil, značilnosti družinske sestave in spol. Podatek o korelaciji teh pojavov bi lahko bil pomemben za razumevanje pojava in ozadja razvoja motenj hranjenja. Predvsem prehranjevalne navade v družini predstavljajo družinski faktor, ki ga lahko z relativno preprostimi intervencijami podvržemo spremembi, in nekatere druge družinske faktorje, ki vplivajo na razvoj motenj hranjenja. Prehranjevalne navade v družini bi v tem primeru lahko predstavljale dobro tarčo za intervencije pri preventivi in zdravljenju motenj hranjenja pri mladostnikih.
Keywords: motnje hranjenja, družina, stil navezanosti, družinske prehranjevalne navade, vzgojni stili.
Published: 06.02.2017; Views: 636; Downloads: 149
.pdf Full text (1,54 MB)

32.
Prehranjevalne navade sladkornih bolnikov tipa 2
Petra Vasle, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronično neozdravljiva bolezen, ki se večinoma pojavi v srednjih letih ali v starostnem obdobju, zaradi nezdravega načina življenja. V prvi vrsti je zato prehrana pomemben dejavnik tveganja za nastanek le te. Pravilno izbrane jedi in prehranjevalne navade pomagajo obvladovati sladkorno bolezen tipa 2. Prav tako je pravilno načrtovana prehrana osnova zdravljenja sladkorne bolezni. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen tipa 2, njeno obvladovanje, zaplete in opisati zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre ter ugotoviti kakšne so prehranjevalne navade pri sladkornih bolnikih tipa 2. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo teoretičnega diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo teoretična izhodišča opredelili s pomočjo analize uporabljene domače in tuje literature iz primarnih dokumentov. V okviru raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Uporabili smo opisno metodo dela, saj smo podatke zbrali s pomočjo ankete. Anketni vprašalnik je vseboval 24 vprašanj. Pridobljene kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel, pridobljene rezultate pa smo ponazorili z grafi. Raziskovalni vzorec je vključeval 50 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 seznanjeni s priporočili zdrave prehrane, vendar načel zdrave prehrane ne upoštevajo vedno, zaradi pomanjkanja časa, uživanja nezdrave hrane ali pa zato, ker jim kuhajo drugi. Anketiranci v večini za kuhanje uporabljajo svinjsko mast, rib ne uživajo pogosto, za sladkanje pa uporabljajo bel sladkor. Več kot polovica anketirancev uživa zajtrk vsak dan, ima 3 – 5 obrokov dnevno ter redno uživa sadje in zelenjavo. Sklep: Sladkorna bolezen tipa 2 je precej razširjena kronično neozdravljiva bolezen. Zato je zelo pomemben zdrav način življenja, ki vključuje normalno telesno težo, redno gibanje in zdravo prehranjevanje, saj le tako lahko preprečimo in obvladamo sladkorno bolezen tipa 2. Zelo pomembno je zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, ki bolnika spodbuja in motivira k samostojnem izobraževanju.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, bolnik, prehranjevalne navade, prehrana
Published: 22.03.2017; Views: 728; Downloads: 126
.pdf Full text (914,77 KB)

33.
Prehranjevalne navade ter socioekonomski status lahko vplivajo na zdravje študentske populacije
Helena Blažinčić, 2017, master's thesis

Abstract: Uvod: Adolescenca je obdobje razvoja in rasti človeka, mladost pa je dinamično življenjsko obdobje. To dinamično obdobje prizadeva vse segmente življenja, tudi skrb za zdravje. Prehranjevalne navade, kajenje, pitje alkohola, gibanje in debelost so v veliki meri povezani z zdravstvenimi rezultati v prihodnosti, če pride do nezaželenih zdravstvenih vedenj. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco dejavnikov tveganja za pojav nenalezljivih kroničnih bolezni med študenti, in sicer: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, kroničnih bolezni dihal, raka, ciroze jeter, bolezni kosti in sklepov, bolezni ustne votline, povišanega krvnega tlaka. V raziskavi je sodelovalo 160 anketirancev. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Predstavili smo povezanost določenih spremenljivk pri dveh skupinah študentov. Za raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu CINDI: »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012« (Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenija). Z anketo smo zbrali podatke med študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v Sloveniji in študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Univerze uporabnih znanosti Savonia na Finskem. Vse podatke smo statistično obdelali s programoma Excel in Statistical Package for the Social Sciences (SPSS). Za potrjevanje hipotez smo uporabili test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja razlika med anketiranima skupinama in njihovim zdravstvenim vedenjem. Slovenski študenti so bolj izpostavljeni kajenju, se bolj nezdravo prehranjujejo, pijejo več alkohola in so manj telesno dejavni. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov raziskave smo izdelali predlog za preventivne ukrepe s področja javnega zdravja in zdravstvene zaščite študentov. V procesu kreiranja zdravstvene politike naj bi bili študenti tisti, ki bi dali predloge iz svoje perspektive. Slovenija naj bi sprejela zdravstveno politiko s področja javnega zdravja, ki poroča o pozitivnih rezultatih.
Keywords: študentska populacija, prehranjevalne navade, socioekonomski status, dejavniki tveganja za zdravje, nenalezljive bolezni, kronične bolezni
Published: 15.11.2017; Views: 1022; Downloads: 88
.pdf Full text (1,61 MB)

34.
Mnenja potrošnikov o ekološki hrani v gostinskih lokalih
Sanja Brumec, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih iz leta v leto raste. Tudi dejstvo, da je od prehranjevalnih navad odvisno naše zdravje in da kakovosti živil ne gre meriti le po zunanjih temveč predvsem po notranjih lastnostih, kot je na primer odsotnost škodljivih snovi, je med ljudmi zmeraj bolj razširjeno. Na policah trgovin niso ekološki pridelki nič več nekaj nenavadnega: ponudba je široka. Situacija pa je nekoliko drugačna v gostinskih lokalih, kjer je med številnimi le peščica ponudnikov s certificirano ekološko ponudbo. V diplomski nalogi smo med potrošniki v gostinskih lokalih s pomočjo anketnih vprašalnikov želeli izvedeti, kakšne so prehranjevalne navade, kaj vpliva na odločitve glede nakupa živil, kaj jim je pomembno pri izbiri lokalov, v katerih se prehranjujejo, ter kakšno je splošno znanje glede ekoloških živil in označevanja ekološke ponudbe. Kar 72 % izmed 50 anketirancev je mnenja, da so ekološka živila bolj zdrava. Menimo, da bi bilo smotrno, da bi se tudi ponudniki bolj izobraževali in ozaveščali o ekoloških živilih in njihovem pomenu ter jih v večji meri vključevali v svojo ponudbo.
Keywords: ekološka živila, gostinski lokali, prehranjevalne navade, gastronomija
Published: 23.08.2017; Views: 273; Downloads: 58
.pdf Full text (1,07 MB)

35.
Prehranjevalne navade učencev drugega in tretjega triletja osnovne šole
Mateja Orthaber, Katja Potočnik, 2011, review article

Abstract: Temelj zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike je pestra, kakovostna in raznovrstna prehrana, ki je dobra popotnica za nadaljnje življenje. Zato smo predstavili statistiko prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov v osnovni šoli ter organizacijo šolske prehrane v naši državi. Osnovni namen raziskave je bil proučiti osnovne značilnosti prehranjevalnih navad učencev, njihovo mnenje in odnos do prehranjevanja doma in v šoli glede na starost, spol in šolo. Pokazalo se je, da med učenci različnega spola, starosti in kraja šolanja obstajajo razlike v prehranjevalnih navadah, v zadovoljstvu s šolsko prehrano in v drugih posebnostih prehranjevanja.
Keywords: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, učenci, osnovne šole
Published: 22.09.2017; Views: 240; Downloads: 49
.pdf Full text (79,51 KB)
This document has many files! More...

36.
Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvo
Aleksander Jokić, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Keywords: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Published: 20.08.2018; Views: 274; Downloads: 83
.pdf Full text (1,36 MB)

37.
Poznavanje alternativnih načinov prehranjevanja med študenti
Anja Murg, 2018, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali odnos študentov do prehrane, zlasti do alternativnih načinov prehranjevanja ter njihove prehranjevalne navade. Ugotavljali smo tudi povezanost med načinom prehranjevanja in pomanjkanjem železa ali kalcija ter kroničnimi boleznimi. Raziskovalni del je zajemal predstavitev rezultatov, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 200 študentov štirih različnih fakultet Univerze v Mariboru in 50 študentov Višje strokovne šole za lesarstvo Maribor. Med vsemi sodelujočimi študenti je bilo 233 vsejedcev. Raziskava je glede na priporočila uravnotežene prehrane pokazala, da 27 % študentov poje premalo sadja in zelenjave, 52,4 % poje premalo rib, preveč mesa ter mesnih izdelkov zaužije 61,2 % študentov in po nezdravih prigrizkih poseže 45,6 %. Ugotovili smo, da način prehranjevanja ne vpliva na pojav kroničnih bolezni, obstaja pa povezanost med načinom prehranjevanja in pomanjkanjem železa ali kalcija, kjer imajo težave s pomanjkanjem tisti, ki posegajo po alternativnih načinih. Preverjali smo tudi stopnjo strinjanja s trditvami glede naklonjenosti alternativnim načinom prehranjevanja in subvencionirane prehrane. Iz rezultatov je razvidno, da študentje niso naklonjeni trditvam, ki odražajo naklonjenost alternativnim načinom prehranjevanja.
Keywords: uravnotežena prehrana, alternativni načini prehranjevanja, prehranjevalne navade študentov
Published: 26.10.2018; Views: 181; Downloads: 33
.pdf Full text (2,29 MB)

38.
Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka
Katja Sever, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka smo v teoretičnem delu predstavili zdravo prehrano predšolskega otroka. Zajeli smo zdrave in nezdrave prehranjevalne navade predšolskih otrok ter se osredotočili na vlogo družine pri zdravem prehranjevanju predšolskega otroka. Vključili smo tudi vlogo vrtca, saj ocenjujemo, da družina in vrtec korakata z roko v roki pri navajanju predšolskih otrok na zdravo prehranjevanje. Ob koncu smo zajeli še težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri prehranjevanju predšolskega otroka. V empiričnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade družin s predšolskimi otroki, kako družina vpliva na zdravo prehranjevanje in prehranjevalne navade predšolskega otroka ter kakšna je vloga vrtca pri tem. V raziskavo je bilo vključenih 200 staršev predšolskih otrok iz različnih vrtcev v Prekmurju. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo družine s predšolskimi otroki zdrave prehranjevalne navade, družina in vrtec pa v veliki meri pozitivno vplivata na prehranjevanje predšolskega otroka. Pozitivne ugotovitve so, da starši poskrbijo za vsakodnevno zaužit zajtrk predšolskega otroka, družine dnevno zaužijejo tri do pet obrokov. Starši predšolske otroke vključujejo v pripravo obrokov in pogrinjkov, veliko družin s predšolskimi otroki obroke pripravlja doma, več kot polovica staršev pa otroke omejuje pri uživanju prevelikih količin sladkorja in maščob. Rezultati kažejo tudi, da otroci skoraj ne pijejo gaziranih pijač. Več kot polovica družin s predšolskim otrokom hrano prideluje doma, če hrano kupijo pa preverjajo poreklo in sestavine izdelka. Starši prehrano v vrtcu ocenjujejo kot povsem primerno za predšolskega otroka. Nekaj negativnih rezultatov kaže, da predšolski otroci izmed vseh obrokov največkrat izpuščajo dopoldansko malico; in da večina staršev predšolske otroke nagrajuje s sladkarijami ter sladoledom. Včasih se družine s predšolskim otrokom prehranjujejo s hitro pripravljenimi obroki, občasno pa obiskujejo restavracije s hitro pripravljeno hrano. Starši predšolskih otrok navajajo alergije na določeno hrano, pogoste prebavne motnje in prekomerno telesno težo kot najpogostejše težave s prehranjevanjem.
Keywords: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, predšolski otrok, vloga družine, vloga vrtca, težave pri prehranjevanju
Published: 15.05.2019; Views: 117; Downloads: 24
.pdf Full text (1,13 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica