SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
21.
ANALIZIRANJE PREHRANJEVALNIH NAVAD IN POZNAVANJE ALERGIJ NA HRANO PRI ŠTUDENTIH
Lidija Bauman, 2015, master's thesis/paper

Abstract: Vse pogostejši je pojav alergij na hrano, zato smo preučili ali obstaja povezava zdravih prehranjevalnih navad na razširjenost te alergije med študenti. Raziskava temelji na anketnem vprašalniku o njihovih prehranjevalnih navadah, telesni aktivnosti, njihovem poznavanju označb na živilih ter izbiri bolj zdravih živil. Vprašalnik je zajemal tudi vprašanja o njihovem znanju o alergijah na hrano in razširjenosti alergij med njimi in v njihovi družini. Preučili smo razlike med študenti FKBV in MF, razlike v spolu in kraju bivanja, razlike med študenti, z in brez alergij ter razlike pri študentih z alergijo na hrano. Ugotavljamo, da je med vsemi (156) anketiranci 37 alergikov od tega jih je 9 alergičnih na hrano. V družinah 68 študentov (43,6 %) je prisotna neka alergija od tega je v družinah 23-ih študentov (14,7 %) prisotna alergija na hrano. V okvirju prehranjevalnih navad ugotavljamo, da večina študentov obeduje 3-krat dnevno (50,6 % ) ali 4-krat dnevno (34,6 % ). Pomembni ugotovitvi sta še, da študentje v poprečju zajtrkujejo 5-krat tedensko in večina, 101 (64,7 % ), jih za žejo pije vodo. Najpogostejša izbira je voda iz pipe (91,7 % ) in voda v plastenkah (4,5 % ). Z naše raziskave je tako vidnih nekaj navad študentov, ki lahko pripomorejo k razširjenosti ali preprečijo razvoj alergij na hrano.
Keywords: Alergija, Alergija na hrano, imunski sistem, prehranjevalne navade
Published: 04.05.2015; Views: 643; Downloads: 213
.pdf Full text (817,17 KB)

22.
Uporaba aditivov v prehrani
Eva Mohr Salkič, 2011, master's thesis

Keywords: varna hrana, aditivi, E-ji, ADI, prehranjevalne navade
Published: 10.07.2015; Views: 668; Downloads: 54
URL Link to full text

23.
PREHRANJEVALNE NAVADE PREDŠOLSKIH OTROK
Sanja Rauter, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Tako kot vse druge navade in znanja, si tudi prehranjevalne navade začnemo pridobivati že v zgodnjem otroštvu. V diplomski nalogi z naslovom Prehranske navade predšolskih otrok smo se zato osredotočili na prehranske navade, ki jih imajo naši predšolski otroci, in na načine, s katerimi lahko vplivamo na pridobivanje le-teh v vrtcu. V prvem delu diplomske naloge smo opisali splošne smernice, ki veljajo za zdrav način prehranjevanja otrok. Osredotočili smo se na prehransko piramido, posamezne skupine živil, kakor tudi na pomen otrokovega sodelovanja pri pripravi skupnih obrokov. V drugem delu smo predstavili svoje ugotovitve raziskovalnega dela. Odločili smo se namreč za aktivno delo z otroki in na ta način ugotavljali, koliko lahko v enem tednu vplivamo na pojmovanje zdrave prehrane pri otroku z didaktičnimi igrami, raziskovanjem, s pokušanjem, z ustvarjanjem in drugimi aktivnostmi. Poleg tega smo sestavili še anketni vprašalnik za starše, ki ga je izpolnilo 18 staršev otrok, ki obiskujejo skupino, v kateri smo izvajali dejavnosti. Na ta način smo si pridobili osnovne informacije o tem, v kolikšni meri se otroci prehranjujejo zdravo glede na smernice zdravega prehranjevanja predšolskih otrok.
Keywords: predšolski otrok, prehranjevalne navade, prehranska piramida, pomen zdravega prehranjevanja
Published: 03.12.2015; Views: 738; Downloads: 118
.pdf Full text (3,89 MB)

24.
Prehrana mladih nekoč in danes
Mojca Rožič, 2016, master's thesis

Abstract: Predstavili smo zdravo in uravnoteženo prehrano mladih in starejših ljudi glede na njihove potrebe, spol in telesno aktivnost ter z raziskavo ugotovili, kakšne so razlike med načinom prehranjevanja mladih zdaj in pred štiridesetimi leti. Raziskavo smo opravili med mladimi, ki obiskujejo oziroma so končali Fakulteto za zdravstvene vede, in starejšimi, ki so prišli na zdravniški pregled k osebnemu zdravniku v Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.
Keywords: mladostnik, starostnik, zdrava prehrana, prehranjevalne navade.
Published: 13.04.2016; Views: 1795; Downloads: 233
.pdf Full text (681,66 KB)

25.
Sociološki vidiki motenj hranjenja in sodobni telesni ideal v slovenski družbi
Adrijana Krajnc, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga je namenjena raziskovanju in razkrivanju dilem o sodobnem lepotnem idealu in motnjah hranjenja. V sodobni družbi je postal lepotni ideal vitko telo in disciplino, kot lastnost posameznika, sodobna družba nagradi z uspehom. V določenih primerih pride do motenj hranjenja, ki spadajo v skupino duševnih bolezni. V teoretičnem delu je predstavljen nastanek ideala vitkosti skozi zgodovino in sedanji sodobni lepotni ideal. Da je lepota v današnji kulturi pomembna, je potrdila raziskava. Izkazalo pa se je, da to ni pogoj za osebno srečo. Predstavljene so motnje hranjenja: anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, ortoreksija in bikoreksija. Pri teh motnjah je potrebno poiskati vzroke, saj pogosto sledijo neželenemu življenjskemu dogodku (zlorabi, izgubi bližje osebe, izgubi službe, alkoholizmu v družini, slabemu šolskemu uspehu …). Določene osebnostne lastnosti – pridnost, rigidnost, želja ugajati, perfekcionizem, introvertiranost – lahko vplivajo na nastanek motenj hranjenja, ki jih nekateri dejavniki spodbudijo. Dejavnike, ki vplivajo na motnje hranjenja, delimo na tri skupine: biološko-genetske, socio-kulturne in psihološke. Družba kot odgovor na družbene norme krivi medije in modno industrijo za nastanek motenj hranjenja. Vplivi medijev na odnos do telesa je viden tudi iz rezultatov raziskave. Posamezniki, ki se primerjajo z osebami iz medijev, bi se prej odločili za estetsko operacijo in vsekakor bolj pazijo na telesno težo. V Ameriki, Angliji in Nemčiji so popularni spletni formi Pro Ana in Pro Mia – v Sloveniji taki forumi, ki promovirajo izrazito vitkost (in s tem anoreksijo in bulimijo) še niso prepoznavni. Raziskava je potrdila hipotezo, da več žensk (11,5 %) kot moških (2,2 %) zboli za motnjami hranjenja in da za motnjami zboli več mlajših do 20 let (11,8 %) in do 30 let (12 %), od 31 do 50 je samo ena oseba s prenizkim ITM, ki ima vpliv na telesno samopodobo. V raziskavi se preverjajo tudi prehranjevalne navade v slovenski družbi. Raziskava je pokazala, da so pogost pojav v slovenski družbi motnje prehranjevanja, neredno uživanje obrokov, uživanje preveč maščob in sladkorja. Samo polovica posameznikov dnevno uživa sadje in zelenjavo. Pri hranjenju se načrtno omejuje več žensk. Telesna teža vpliva na prehranjevalne navade in iz slabih prehranjevalnih navad se lahko razvijejo motnje hranjenja. Dokazana je tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov na prehranjevalne navade in na skrb za telo (spol, starost, zakonski stan, izobrazba, izobrazba staršev, kraj bivanja, prihodek).
Keywords: telesni ideal, prehranjevalne navade, motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, mediji
Published: 05.10.2016; Views: 1178; Downloads: 330
.pdf Full text (3,12 MB)

26.
Kaj o zdravi prehrani védo in kaj jedo učenci osnovne šole Janka Padežnika
Tjaša Mlakar, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Kaj o zdravi prehrani vedo in kaj jedo učenci osnovne šole Janka Padežnika je sestavljeno iz dveh zaokroženih, med seboj dopolnjujočih celot - teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen zdrav način življenja, opisana zdrava prehrana in predstavljen projekt Zdrava šola. V empiričnem delu pa je s stališča zdrave prehrane analiziran šestmesečni jedilnik Osnovne šole Janka Padežnika Maribor in predstavljena empirična raziskava, s pomočjo katere je ugotovljeno, kaj o zdravi prehrani vedo in kaj jedo učenci Osnovne šole Janka Padežnika Maribor (N = 260). Ugotovljeno je, da anketirani učenci veliko vedo o zdravi prehrani, vedo, kaj je zdravo jesti in poznajo primerno število dnevnih obrokov hrane. Kljub znanju, ki ga imajo o zdravi prehrani, uživajo manj zdravo hrano, vendar v večini ne večkrat tedensko. V večini imajo anketirani učenci redne dnevne obroke hrane, vendar pijejo premalo tekočine.
Keywords: zdrava prehrana, prehranska piramida, osnovna šola, znanje o zdravi prehrani, prehranjevalne navade
Published: 04.08.2016; Views: 580; Downloads: 91
.pdf Full text (2,20 MB)

27.
ZA JEDILNO MIZO V SREDNJEM VEKU
Luka Hepe, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematiko hrane v srednjem veku, s posebnim poudarkom na obnašanju za jedilno mizo in spremembami le tega v času srednjega veka. Opisali smo osnovne značilnost prehrane in prehranjevanja različnih slojev prebivalstva ter na koncu naloge primerjali prehrano in prehranjevalne navade v evropskih deželah ter na Slovenskem. Hrana v srednjem veku ni bila enolična in monotona, predvsem višji sloji družbe, plemiči in graščaki na gradovih, menihi v samostanih in bogatejši meščani so si lahko privoščili izobilje in prirejali prave pojedine. Sestavine za jedilnik so pridobivali iz svojih posestev, divjačino so ulovili v gozdovih, veliko hrane so dobili od podložnih slojev v obliki dajatev, začimbe in del mesa pa so kupovali na trgu. Kmetje so se morali zadovoljiti s samozadostnostjo, kar so sami pridelali, to so tudi jedli. Prav tako so bili vezani na sezonsko hrano, poleti je bil njihov jedilnik bogatejši, pozimi pa manj raznolik. Posebej smo izpostavili samostane, ki so bile gurmanske zibelke srednjega veka. V toku časa so se spreminjale navade za jedilno mizo. Če so v zgodnjem srednjem veku jedli brez obzira do drugih, so se v poznejšem obdobju izoblikovale in ustalile navade spodobnega in civiliziranega obnašanja za mizo, ki so od ljudi za mizo zahtevale vedenje v skladu z njihovim družbenim statusom. V tem obdobju se je razširila tudi uporaba osnovnega jedilnega pribora. Hrana na slovenskem je bila v obdobju srednjega veka podobna kot v preostalih evropskih deželah. Pri svojih raziskavah smo ugotovili, da so tudi v slovenskih deželah višji sloji jedli prefinjeno hrano in so ob prihodu eminentnih gostov prirejali prave pojedine, kjer je bilo hrane v izobilju. Slovenski kmetje so se, podobno kot njihovi evropski rojaki, morali zadovoljiti z bolj skromno prehrano. Ob praznikih in večjih delih pa so si tudi kmetje privoščili boljše jedi.
Keywords: Prehranjevalne navade, srednji vek, pridelovanje hrane, plemiči, bonton za mizo, kmečka prehrana, prehrana na Slovenskem.
Published: 27.05.2016; Views: 1863; Downloads: 337
.pdf Full text (2,91 MB)

28.
PREHRANJEVALNE NAVADE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK
Nataša Dolinšek, 2016, specialist thesis

Abstract: Prehrana predstavlja pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Zdrav način prehranjevanja ima dolgoročno pomemben vpliv za ohranitev in krepitev zdravja, nezdrave prehranjevalne navade pa so ena izmed ključnih determinant nezdravega življenjskega sloga in posledično vzrok za različne kronične nalezljive bolezni. Namen raziskave je bil ovrednotiti prehranjevalne navade učencev višjih razredov osnovne šole: način prehranjevanja, odnos do različnih skupin živil, upoštevanje prehranskih priporočil ter telesno dejavnost. Zanimale so nas tudi razlike v prehranjevalnih navadah učencev glede na šolo oziroma okolje, v katerem se šola nahaja. V raziskavo je bilo vključenih 221 učencev od 6. do 9. razreda iz dveh osnovnih šol (mesto/podeželje). Raziskavo, ki je temeljila na samo poročanju, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik smo uporabili za pridobivanje epidemioloških podatkov o prehranjevalnih navadah ter telesni aktivnosti otrok. Podatke o prehranskem statusu smo pridobili s Fakultete za šport UL, na podlagi podatkovne baze SLOfit. Anketo smo obdelali s statističnim programom SPSS za okolje Windows 17.0 s pomočjo osnovnih statističnih metod. Prehranjevalne navade učencev iz mestnega in podeželskega okolja se bistveno ne razlikujejo. Večina učencev zaužije 4 – 5 dnevnih obrokov hrane. 76,7 % učencev iz mesta zajtrkuje več kot 5 dni v tednu, nekoliko manj s podeželja. Učenci jedo raje sadje kot zelenjavo. Dnevno uživa sadje 70 % učencev, zelenjavo okoli 60 %, mleko 50 %. Ribe tedensko uživa petina učencev iz mesta, manj s podeželja. Več kot polovica učencev uživa meso in mesne izdelke vsak dan ali večkrat tedensko. 33 % učencev uživa polnozrnata žita in izdelke iz žit. Sladke pijače uživa dnevno 15 % učencev, sladice okoli 20 %. Energijske pijače uživa 29 % učencev iz mesta in 38 % iz vasi. Večji delež čezmerno hranjenih je v mestu, debelih pa na podeželju. Četrtina učencev je vsak dan telesno dejavnih vsaj eno uro, večina učencev pa je vsaj dva - do trikrat na teden športno aktivnih tudi v prostem času. Otroci in mladostniki se prehranjujejo pretežno nezdravo in so premalo gibalno aktivni. Poleg zdravju naklonjenih javnih politik je za izboljšanje prehranjevalnih in gibalnih navad ključnega pomena ozaveščanje o zdravi izbiri živil in pozitivni zgledi predvsem v družinskem in šolskem okolju.
Keywords: šolski otroci, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, smernice zdravega prehranjevanja
Published: 21.10.2016; Views: 792; Downloads: 94
.pdf Full text (1,78 MB)

29.
PREHRANJEVALNE NAVADE UČENCEV IN NJIHOV ODNOS DO HRANE PRI ŠOLSKIH OBROKIH
Aleš Brezočnik, 2016, master's thesis

Abstract: Vsako živo bitje za svoj obstoj potrebuje hrano, ki mu daje energijo in potrebne snovi za rast, razvoj in obstoj. V obdobju po rojstvu za primerno prehranjevanje skrbijo starši, z odraščanjem pa posameznik oblikuje svoje prehranjevalne navade. Med slednje pa ne sodi zgolj tisto kar radi jemo ali ne, temveč na primer tudi kako si hrano pripravimo, kje jo zaužijemo in koliko obrokov dnevno pojemo. Ob tem se vzporedno razvija tudi odnos do hrane, ki je lahko bolj ali manj brezbrižen, ali pa hrana postane vrednota, ki uživa določeno mero spoštovanja. V razvoju prehranjevalnih navad in odnosa do hrane pomembno vlogo igrajo tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer posamezni učenci zaužijejo tudi do tri obroke hrane dnevno. V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje predstavili hrano in različne prehranjevalne navade ter vlogo staršev pri oblikovanju le-teh pri svojih otrocih, organizacijo šolske prehrane v osnovnih šolah ter nekatere vidike prehranjevalnih navad mladostnikov. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, izvedene preko anketnih vprašalnikov na šestih osnovnih šolah. Ugotovili smo, da je teoretično znanje o zdravih prehranjevalnih navadah učencev zadovoljivo, a ga premalo upoštevajo v vsakdanjem življenju. Dobra polovica vseh vprašanih vsak dan zajtrkuje, kosilo pa večina učencev zaužije v šoli. Sadje vsakodnevno vsaj enkrat uživa skoraj tri četrtine vprašanih. Raziskava je sicer pokazala boljše prehranjevalne navade pri mlajših učencih, dekletih in učencih podeželskih šol.
Keywords: osnovna šola, prehrana, zdrava prehrana, prehranjevalne navade učencev
Published: 16.09.2016; Views: 625; Downloads: 75
.pdf Full text (2,67 MB)

30.
PREHRANSKE NAVADE PACIENTOV PO PREBOLELEM AKUTNEM KONORARNEM SINDROMU
Vesna Žižek, 2016, specialist thesis

Abstract: Prehrana je pomemben del zdravega življenskega sloga, ki ohranja in krepi zdravje, zmanjšajo se kronične bolezni in prezgodnja umrljivost. Na zdrav način prehranjevanja imao velik vpliv naše prehranjevalne navade. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakšne so prehranjevalne navade pacientov po prebolelem akutnem koronarnem sindromu.
Keywords: akutni koronarni sindrom, prehrana, prehranjevalne navade
Published: 21.10.2016; Views: 711; Downloads: 34
.pdf Full text (1007,40 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica