SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
11.
VEGETARIJANSKA PREHRANA PREDŠOLSKIH OTROK
Sara Letnar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vegetarijanska prehrana predšolskih otrok je predstavljen prvotni namen prehranjevanja, ta je zagotovitev energijskih in prehranskih potreb organizma ter nemoteno delovanje njegovega imunskega sistema. Vsebina je usmerjena v vzroke oziroma motive ljudi, staršev, ki so se odločili za vegetarijansko prehrano. Starši so tisti, ki izbirajo, pripravljajo in ponudijo hrano otroku. Imajo pomembno vlogo pri oblikovanju zdravih prehranskih navad. Uravnotežena vegetarijanska prehrana lahko zagotovi vse potrebne snovi za razvijajočega se otroka. Opisan je pomen ekološko pridelane hrane v vegetarijanski prehrani otrok. Z izbiro ekoloških živil otroci zaužijejo celovito živilo, ki je polnejšega okusa kot konvencionalno pridelana hrana. Govor je o javnih vrtcih, ki se pogosto srečujejo z vprašanjem, ali je za predšolske otroke primerna vegetarijanska prehrana
Keywords: vegetarijanstvo, predšolski otroci, ekološka hrana, prehranjevalne navade, javni vrtci in vegetarijanstvo.
Published: 10.12.2012; Views: 1520; Downloads: 302
.pdf Full text (757,21 KB)

12.
Prehranjevalne navade osnovnošolskih otrok v Sloveniji in na Madžarskem
Benjamin Dora, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili zdravo prehrano otrok in pomen le-te, načela zdravega prehranjevanja, vlogo medicinske sestre pri vzgoji šolskih otrok o zdravih prehranjevalnih navadah ter pomen organizirane prehrane v osnovni šoli. Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade otrok Dvojezične osnovne šole Dobrovnik, njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli in uresničevanje smernic za prehranjevanje. Opravili smo tudi primerjavo s prehranjevalnimi navadami otrok v osnovni šoli na Madžarskem in njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anketni vprašalnik in delno strukturiran intervju. Rezultate smo ponazorili s pomočjo grafov. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo na to, da so prehranjevalne navade učencev Dvojezične osnovne šole Dobrovnik dobre, saj uživajo veliko sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdelkov, pijejo vodo, prav tako so anketirani učenci zadovoljni s šolsko prehrano. Ugotavljamo pa, da pojejo preveč slaščic, popijejo preveč sladkanih pijač in da pred odhodom v šolo redno zajtrkuje le dobra tretjina učencev. Prehranjevalne navade anketiranih učencev osnovne šole na Madžarskem ter njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli se bistveno ne razlikujejo. Sklep. Ugotavljamo, da organizirana prehrana v osnovni šoli vpliva na oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad in zdrav način življenja otrok, saj jim omogoča uživanje zdravih obrokov. Učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik zaužijejo priporočene količine sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdelkov ter mesa. S šolsko prehrano so zadovoljni. Ocenjujemo, da na šoli upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, da v sklopu ponudbe šolske prehrane omogočajo uživanje zdravih obrokov vsem učencem ter vzgajajo in izobražujejo vse učence na področju prehrane in zdravega prehranjevanja.
Keywords: šolski otroci, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, medicinska sestra, smernice, osnovna šola
Published: 07.01.2013; Views: 1883; Downloads: 157
.pdf Full text (7,16 MB)

13.
Prehranjevalne navade odrasle populacije v Pomurju
Tadeja Rijavec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Zdrava prehrana in uravnoteženo hranjenje je temeljni pogoj za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kakovostno življenje. Z uravnoteženo prehrano in zdravim načinom življenja zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni in s tem vplivamo na kakovost življenja. Zavedati se moramo, da z besedami tega ne bomo spremenili, zato je potrebno spremeniti, opazovati in spoznati naša dejanja za škodljive prehranjevalne navade. V diplomskem delu smo predstavili pomen prehrane in pomembnejše hranilne snovi v prehrani, ki so pogoj za boljše zdravje, boljše počutje in kondicijo odraslih ljudi. Predstavili smo značilnosti prehrambne kulinarike v Pomurju, vpliv prehrane na zdravje in smernice ter načela zdrave prehrane. Namen raziskave je bil, ugotoviti ali se ljudje v Pomurju pravilno prehranjujejo, oziroma kakšen je posameznikov način prehranjevanja glede na izobrazbo in velikostjo naselja v katerem živijo. Raziskavo smo izvedli leta 2012 v centru Murske Sobote s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 22 vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 100 odraslih ljudi v starosti od 18 do 65 let. Rezultati raziskave so pokazali, da se odrasli ljudje v Pomurju z višjo stopnjo izobrazbe prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Ugotovili smo tudi, da se ljudje, ki živijo v večjem naselju bolj zdravo prehranjujejo od tistih, ki živijo v manjšem naselju oziroma na vasi. Pomembno je osveščanje odraslih ljudi o pomenu prehrane, namenu uživanja zdrave hrane ter o tveganjih za zdravje, za kar je odgovorna medicinska sestra.
Keywords: odrasli ljudje, prehrana, hranilne snovi, prehranjevalne navade
Published: 20.02.2013; Views: 1222; Downloads: 116
.pdf Full text (1,87 MB)

14.
ANALIZA PREHRANJEVALNIH NAVAD IN OZAVEŠČENOST OSNOVNOŠOLCEV O ZDRAVEM NAČINU PREHRANJEVANJA
Ivana Vukovski, 2013, master's thesis

Abstract: Eden najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših načinov, s katerimi je mogoče vplivati na zdravje, je naš način prehranjevanja oziroma kvaliteta hrane, ki jo uživamo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali so mladostniki dovolj seznanjeni in koliko vedo o pomenu pravilnega prehranjevanja, hkrati pa tudi ugotoviti razliko seznanjenosti o pravilnem prehranjevanju med 5. in 8. razredi osnovnih šol. V raziskovalnem vzorcu je bilo zajetih skupaj 398 učencev različnega spola iz 10 osnovnih šol v Mariboru, od tega je bilo 206 učencev iz 5. razredov in 192 učencev iz 8. razredov. Večina anketiranih osnovnošolcev meni, da prehrana vpliva na zdravje. Izsledki raziskave so pokazali, da večji odstotek petošolcev kot osmošolcev redno zajtrkuje, prav tako so učenci 5. razredov bolj zadovoljni s kosilom in količinsko dobljeno hrano kot učenci 8. razredov. Izsledki raziskave kažejo, da je ozaveščenost o pomembnosti pregledovanja označb na živilih večja pri petošolcih kot pri osmošolcih. Osnovnošolci menijo, da so aditivi, holesterol in barvila nevarni dodatki v prehrani, medtem ko so zanje sol, rastlinska in živalska maščoba nenevarni.
Keywords: prehranjevalne navade, osnovnošolci, šolska prehrana, varnost hrane
Published: 15.10.2013; Views: 1674; Downloads: 271
.pdf Full text (1,65 MB)

15.
ODNOS ŠTUDENTOV DO PONUDNIKOV ŠTUDENTSKE PREHRANE
Samanta Stojković, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes smo priča vse bolj ostri konkurenci, zato se morajo ponudniki izdelkov in storitev čim bolj približati strankam, če jih želijo obdržati. Kadar nudimo storitve v gostinstvu, moramo v zelo kratkem času doseči zadovoljstvo gosta. Zadovoljni gosti so cilj vsakega gostinskega lokala, ki želi preko njihovega zadovoljstva ustvariti promocijo »od ust do ust«. Če so storitve slabo izvedene, lahko prav hitro pride do nezadovoljstva med potrošniki. V diplomskem delu smo predstavili izbrane ponudnike s subvencionirano prehrano ter prikazali njihove cene za izvajanje storitev. Cene se seveda od ponudnika do ponudnika močno razlikujejo. Bistvo je, ko ponudniki postavijo ceno, se po zakonu dve leti ne sme spreminjati. Opisali smo tudi prehranjevalne navade študentov. Namen diplomskega dela je, da raziščemo in grafično prikažemo podatke, ki smo jih dobili. Diplomsko nalogo smo zaključili z anketnim vprašalnikom, kjer smo spoznali, da ima največjo vlogo za obisk restavracije kakovost hrane, pomemben dejavnik pa je prav tako urejena restavracija.
Keywords: Subvencionirana prehrana, študenti, ponudniki subvencionirane prehrane, prehranjevalne navade študentov, storitve
Published: 17.09.2013; Views: 745; Downloads: 80
.pdf Full text (975,58 KB)

16.
PREHRANJEVALNE NAVADE PLEMSTVA V POZNEM SREDNJEM VEKU
Mateja Praprotnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje prehranjevalnih navad predstavlja eno izmed zelo pomembnih okoliščin za razumevanje in preučevanje posameznih zgodovinskih obdobij. Posebej zanimivo obdobje prehranjevanja je predstavljal srednji vek, katerega so zaznamovale spremembe prehranjevalnih navad plemstva kot tudi novi in drugačni pogledi na prehrano. Polno obložene mize s prehrano, ki je bila večinoma sestavljena iz maščob in drugih visokokaloričnih sestavin, so zamenjale sicer še vedno zelo obložene mize, na katerih pa se je proti koncu srednjega veka znašla nekoliko bolj zdrava in kvalitetnejša prehrana. Vsekakor se je na krožnikih plemstva ves čas pojavljalo meso, razlika se je pokazala le v načinu priprave te priviligerane jedi. Poleg prehrane je pomembno sestavino vsakega obeda predstavljalo tudi vino, tako rdeče kot belo, ki se je pilo v velikih količinah. V obdobju poznega srednjega veka so ljudje vedno bolj pisali kuharske knjige, s katerimi so si služabniki pomagali pri pripravi jedi za svoje gospode. Poleg spremembe v prehrani pa so se začela pojavljati tudi določena pravila obnašanja pri mizi in pa pravila, povezana z načinom prehranjevanja. O vseh značilnostih prehrane in načinih prehranjevanja je pisal tudi oglejski kancler Paolo Santonino, ki nam je s svojimi zapiski podal podobo prehranjevanja ob koncu 15. stoletja.
Keywords: alkohol, bonton, kuharske knjige, kuhinja, meso, oglejski kancler Paolo Santonino, plemstvo, pozni srednji vek, prehrana, prehranjevalne navade, pribor, začimbe.
Published: 16.10.2013; Views: 2673; Downloads: 470
.pdf Full text (523,71 KB)

17.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA IN HRANA
Mihela Kukovec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Družina predšolskega otroka in hrana je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo definirali družino in opisali različne tipe družin. Predstavili smo tudi zdravo in uravnoteženo prehrano predšolskega otroka. Spregovorili smo o vlogi družine in vlogi vrtca oz. vzgojiteljev pri oblikovanju prehranjevalnih navad predšolskega otroka. Omenili smo bolezni, ki pomembno vplivajo na prehranjevalne navade predšolskega otroka in njegove družine. Med drugim smo predstavili Vrtec Markovci, kjer smo izvedli empirični del. Empirični del zajema ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok vrtca Markovci. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali imajo družine s predšolskim otrokom zdrave prehranjevalne navade, kakšna je vloga družine in vzgojiteljev pri oblikovanju prehranjevalnih navad predšolskega otroka in mnenje staršev predšolskih otrok o prehranjevanju v vrtcu. Prav tako je bil namen raziskave ugotoviti, katere vrste bolezni, povezane s spremenjeno prehrano, so pri predšolskih otrocih najpogostejše ter katero hrano družine s predšolskim otrokom kupijo/pridelajo doma in kaj jim je pri tem pomembno. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitev, da imajo družine predšolskih otrok zdrave prehranjevalne navade, starši pa so tudi potrdili velik vpliv vzgojitelja oziroma vrtca na razvoj prehranjevalnih navad, ki jih v veliki meri zaznavajo kot pozitivne spremembe. Starši prehrano v vrtcu ocenjujejo kot primerno in količinsko zadostno. Po pridobljenih podatkih so pri predšolskih otrocih alergije na posamezno živilo najpogostejše bolezni, zaradi katerih je največ prilagoditev v prehrani otrok. Ugotovili smo, da starši pri nakupu živil velik poudarek dajejo kakovosti, v veliki meri pa pridelujejo hrano doma ali kupijo doma pridelano hrano (najpogosteje zelenjavo).
Keywords: družina predšolskih otrok, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, alergija na hrano
Published: 23.10.2013; Views: 1667; Downloads: 265
.pdf Full text (1,60 MB)

18.
Prehranjevalne navade starostnikov v domu upokojencev
Kaja Majer, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Prehrana je zelo pomemben dejavnik, saj vpliva na zdravje oz. zdravstveno stanje starostnika. Prehranjevalne navade vključujejo izbor in količino živil, ki jih uživamo, delež posameznih živil v prehrani, način priprave hrane, pogostost in razporejenost obrokov. Prehranjevalne navade imajo lahko pozitiven ali negativen vpliv. O negativnem vplivu govorimo takrat, kadar se nezdravo prehranjujemo (prevelik vnos maščob, neustrezen ritem prehranjevanja, preveč sladkorja in soli, premalo sadja in zelenjave). Posledice nezdravega prehranjevanja se lahko kažejo kot slabo počutje, neprimerna telesna teža, pomanjkanje določenih vitaminov, pojavijo se lahko kronične bolezni. Pomembno vlogo pri prehranjevanju in pitju starostnika v domu ima medicinska sestra, ki mu svetuje, ga spodbuja, ugotovi in določa primerno prehrano glede na njegove potrebe. Z raziskavo v diplomskem delu smo želeli ugotoviti prehranjevalne navade starostnikov v domu starejših in osveščenost starostnikov o zdravi prehrani. Metodologija raziskovanja. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno-opisno metodo dela. Raziskavo smo opravili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med dvaintridesetimi starostniki v domu starejših s koncesijo v Mariboru. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu avgustu 2013. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da ima večina starostnikov štiri ali več obrokov na dan, da se najpogosteje prehranjujejo s kruhom, rižem in testeninami in, da je večina starostnikov mnenja, da se zdravo prehranjujejo. Sklep. Starostnikove prehranjevalne navade močno vplivajo na njihov prehranski status in zdravje, zato je zdravo prehranjevanje zelo pomembno. Pomembno vlogo ima tudi medicinska sestra v domu, ki ozavešča starostnike o pomenu zdrave prehrane in ustreznih prehranjevalnih navadah.
Keywords: prehranjevalne navade, starostnik, zdrava prehrana, domsko varstvo
Published: 08.07.2014; Views: 1125; Downloads: 276
.pdf Full text (1,63 MB)

19.
Navade študentov zdravstvene nege v porabi hitre prehrane v Sloveniji in na Hrvaškem
Bruno Antolović, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Študentsko obdobje je obdobje neodvisnosti in prevzemanja vloge odrasle osebe ter specifičnega »študentskega« stila življenja kateri prinaša ogromno novih izzivov. Posledice nezadostne skrbi za prehrano v študentskem obdobju se večinoma odražajo v odrasli dobi z boleznimi katere nastanejo pod vplivom genskih in/ali okoljskih dejavnikov tveganja, vplivajo na zdravje ter zmanjšujejo kakovost življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade študentov zdravstvene nege v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. S pomočjo študija domače in tuje literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik kateri vsebuje 22 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo skupno 200 študentov, od tega 100 študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in 100 študentov stručnog studija sestrinstva Sveučilišta Sjever, Sveučilišnog centar Varaždin. Rezultati: Rezultati raziskave prikazujejo, da se študenti zdravstvene nege v Sloveniji prehranjujejo nekoliko bolj zdravo in imajo boljše prehranjevalne navade od študentov zdravstvene nege na Hrvaškem. 71 % anketirancev v Sloveniji meni, da imajo zadovoljive prehranjevalne navade. Tudi na Hrvaškem je 67 % anketiranih odgovorilo da imajo zadovoljive prehranjevalne navade. Študenti se zavedajo posledic zaradi uživanja hitre prehrane, prav tako večina anketiranih študentov meni daje zdrava prehrana pomembna za kakovost življenja. Sklep: Da bi lahko zmanjšali porabo hitre hrane med študenti je nujno potrebno stalno poučevanje in informiranje študentov o smernicah in priporočilih zdrave prehrane ter njenem pomenu za zdravje. Potrebno je prav tako omogočiti študentom dostopnost obrokov zdrave prehrane. Prav tako je nujno potrebno informirati tako starše kot tudi dijake/mladostnike (preden gredo študirat) o škodljivostih pogoste uporabe hitre hrane, kot tudi o pomembnosti zdrave prehrane za celotno fizično in psihično zdravje posameznika.
Keywords: Hitra hrana, študenti, obrok, poraba, subvencionirana prehrana, prehranjevalne navade.
Published: 29.09.2014; Views: 722; Downloads: 128
.pdf Full text (1,43 MB)

20.
VPLIV DOJENJA NA OTROKOVO SPREJEMANJE RAZLIČNIH OKUSOV V PREHRANI
Anja Urbanija, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Dojenje je zelo pomembno tako za otroka kot za mamo. Najnovejše raziskave, ki so jih opravili na Univerzi znanosti v Filadelfiji pa so celo pokazale, da dojenje od dveh do petih mesecev po rojstvu odločilno vpliva na oblikovanje otrokovega okusa (http://vizita.si/). Okusi, ki se absorbirajo v materino mleko naj bi oblikovali okus otroka pri prehrani. Diplomsko delo z naslovom »Vpliv dojenja na otrokovo sprejemanje različnih okusov v prehrani« je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu se poglobimo v dojenje in hranjenje po steklenički, kakšen okus ima materino mleko in kakšnega prilagojeno mleko in če je sprejemanje okusov v prehrani odvisno od tega, ali se dojenček doji ali hrani po steklenički. Opredelimo tudi prehranjevalne navade otrok, kaj radi jedo in česa ne marajo. Tako izluščimo pet vrst hrane, ki jih otroci ne jedo najraje, vendar so pomembne za razvoj. V empiričnem delu naloge predstavimo analize rezultatov ankete, ki smo jih prikazali s pomočjo programa SPSS. Na podlagi dobljenih anketnih odgovorov naredimo analizo in grafične prikaze rezultatov in jih primerjamo z vnaprej postavljenimi hipotezami. Pri iskanju odgovora na vprašanje »ali dojenje vpliva na otrokovo dojemanje različnih okusov v prehrani« smo prišli do sklepa, da med dojenimi in nedojenimi otroci ni značilnih razlik pri dojemanju različnih okusov v prehrani. V našem primeru smo se osredotočili na korenje, cvetačo, jabolko, slivo in skuto. V nadaljevanju smo se še vprašali ali v povprečju mlajši otroci v družini raje jedo korenje, cvetačo, jabolko, slivo in skuto, kot starejši otroci in prišli do spoznanja, da mlajši otroci res rajši jedo korenje, cvetačo in skuto kot starejši. Iz tega bi lahko sklepali, da so mlajši otroci v družini bolj dovzetni za različne okuse v prehrani oz. so manj izbirčni.
Keywords: dojenje, okus, prehranjevalne navade.
Published: 11.09.2014; Views: 1007; Downloads: 183
.pdf Full text (369,83 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica