SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO HRANE
Monika Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Temeljni namen uživanja hrane je dopolniti kemijske elemente, ki sestavljajo celice in tkiva človeškega telesa (Walker, 2004). Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo in opisujemo zdravo prehrano ter razlagamo, kakšen pomen ima le-ta na posameznikovo zdravje. Podrobneje nakazujemo načrtovanje dnevnih obrokov ter predstavljamo vrste alternativnih oblik prehranjevanja. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljamo, kakšno znanje imajo učenci različnih starosti o prehrani ter kakšna je vloga staršev in šole pri oblikovanju prehranjevalnih navad učencev.
Ključne besede: Ključne besede: zdrava prehrana, motnje hranjenja, prehranjevalne navade, osnovna šola, razredna stopnja.
Objavljeno: 15.04.2009; Ogledov: 3089; Prenosov: 573
.pdf Polno besedilo (3,20 MB)

2.
PREDŠOLSKI OTROK IN ZDRAVA PREHRANA
Ksenija Jaušovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Predšolski otrok in zdrava prehrana smo v teoretičnem delu diplomskega dela zbrali podatke o zdravi in uravnoteženi prehrani predšolskih otrok. Spregovorili smo tudi o piramidi zdrave prehrane, načelih zdravega prehranjevanja in sestavinah zdrave prehrane. Osredotočili smo se na prehrano predšolskega otroka in dnevne obroke. Dotaknili pa smo se tudi izbirčnosti predšolskih otrok pri hrani in vloge staršev ter vrtca oz. vzgojiteljev. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali, kakšne so prehranske navade predšolskih otrok in ali se pravilno in zdravo prehranjujejo. Obdelani so bili podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz vrtca Sveta Ana. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2008. V tem delu so bile z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da kar 90 odstotkov anketiranih staršev spremlja jedilnike v vrtcu. Večina predšolskih otrok vsak dan uživa sadje in zelenjavo. Pogostost slaščic pri otrocih je velika. S prehrano v vrtcu je nekaj manj kot polovica otrok zadovoljnih. Starši so po večini mnenja, da prehrambene navade, razvite v otroštvu, ostanejo vse življenje.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 6499; Prenosov: 1756
.pdf Polno besedilo (289,49 KB)

3.
ZDRAVA PREHRANA OTROK OD ROJSTVA DO TREH LET
Petra Grabrovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zdrava prehrana otrok od rojstva do treh let so v teoretičnem delu zbrani podatki o zdravem in pravilnem prehranjevanju otrok. Zajete so teme o zdravem prehranjevanju otrok, podana je prehranska piramida, obravnavano je ustrezno pripravljanje otroške prehrane in pomen navad in razvad pri prehranjevanju. Naloga obravnava pomen zdrave prehrane od otrokovega rojstva do tretjega leta starosti. Posebej izpostavlja alergijsko odzivnost na prehrano, vlogo staršev in vzgojiteljev pri zdravem prehranjevanju otrok ter govori o pomenu debelosti v predšolski dobi. V empiričnem razdelku diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali seznanjenost staršev o zdravem prehranjevanju otrok, o njihovem izobraževanju ter prenašanju znanja v vsakdanjo dejavnost. Pridobljeni podatki iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem otrok, starih največ tri leta, so bili obdelani in prikazani v obliki grafikona. Anketa je bila izvedena v mesecu juniju 2009, v njej je sodelovalo 33 staršev. Zastavljene hipoteze so bile preverjene in ovrednotene z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati ankete kažejo, da 73 % staršev meni, da poseduje dovolj znanja o zdravem prehranjevanju otrok, 67 % staršev pa poučuje svoje otroke o zdravem prehranjevanju. 79 % anketirancev se srečuje z zavračanjem hrane. Z alergijskimi odzivi na hrano pa se sooča 33 % staršev. Sodelujoči v anketi ocenjujejo, da je pomembno razvijanje zdravega načina prehrane že v predšolski dobi.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2537; Prenosov: 485
.pdf Polno besedilo (690,75 KB)

4.
VLOGA VZGOJITELJA NA PREHRANJEVALNE NAVADE OTROK V RURALNEM OKOLJU
Tatjana Kraner, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vloga vzgojitelja na prehranjevalne navade otrok v ruralnem okolju smo želeli ugotoviti, kakšna je seznanjenost vzgojiteljev v vrtcih na območju Slovenskih goric s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zanimalo nas je tudi njihovo mnenje glede vpliva prehranjevalnih navad, pridobljenih v otroštvu, na oblikovanje prehrambenih navad v odraslosti in njihovi vlogi pri tem. Ugotavljali smo, kaj menijo glede svojega znanja in doseganja ciljev pri prehranjevanju otrok v skupini. Te ugotovitve smo pridobili z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo vseh 35 vzgojiteljic iz vrtcev na tem področju. Na postavljena vprašanja so odgovarjale individualno. Izsledki raziskave so potrdili dejstvo, da so vzgojiteljice v tem okolju premalo seznanjene s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Hkrati pa so prepričane, da imajo dovolj znanja s področja prehranjevanja otrok. Izsledki raziskave so potrdili tudi hipotezo, da pri svojem delu delujejo spodbudno na prehranjevanje otrok in dosegajo cilje le-tega. Večina si jih želi izobraževanj s področja prehrane vsaki dve leti.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, smernice, spodbujanje
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2155; Prenosov: 254
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

5.
Nekateri vidiki odklanjanja mesa pri otrocih
Simona Sedmak, 2010, diplomsko delo

Opis: Nekateri vidiki odklanjanja mesa pri otrocih. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti, da je odklanjanje mesa pri otrocih resen problem, ki ima korenine že v otroštvu, nanj pa vpliva tudi družina, vrtec in seveda tudi oglaševalci. Analizirali smo vzroke za odklanjanje mesa pri otrocih, ugotavljali pojavnost v populaciji osnovnošolcev devetletke OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, ugotavljali zakaj do tega problema sploh in če prihaja, ter kako bi se ga dalo zmanjšati oz. preprečiti. Odločili smo se za deskriptivno metodo raziskovanja. V ta namen smo pripravili anonimno anketo z 24 vprašanji, od tega je bilo 19 vprašanj zaprtega tipa in 5 vprašanj odprtega tipa. V vzorec so bili zajeti učenci Osnovne šole Sveti Jurij ob Ščavnici, 4. razred in 8. razred. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivna metoda dela s frekvenčno distribucijo, ki je bila grafično prikazana s pomočjo računalniškega programa Exel of Windows. Rezultati ankete so pokazali, da starost ne vpliva na odklanjanje ali uživanje mesa, prav tako ni razlik med spoloma. Nihče se tudi ni opredelil za vegetarijanca.
Ključne besede: prehrana, prehranjevalne navade, prehranska priporočila, prehrana šolskega otroka, sestava jedilnika, priporočena živila
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 1385; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

6.
Prehranjevalne navade mladih
Mateja Kvas, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdrave prehranjevalne navade so ključnega pomena pri ohranjevanju zdravja. Na način prehranjevanja v otroštvu in mladosti pomembno vplivajo starši in kasneje pedagoški delavci. Na zmanjševanje nezdravih prehranjevalnih navad mladostnikov vpliva tudi primarna, sekundarna in terciarna raven preventive. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zdrave prehrane ter z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade dijakov in študentov. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. V njej je sodelovalo skupno 100 anketirancev, od tega 50 dijakov Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor in 50 študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 16 vprašanj zaprtega in 5 odprtega tipa. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da se veliko anketiranih dijakov in študentov prehranjuje nezdravo. Tega se zavedajo tudi sami, saj kar 58% dijakov in 68% študentov meni, da njihov način prehranjevanja ni zdrav. Razlogov za nezdravo prehranjevanje je več, med njimi so najpogostejši prepogosto poseganje po hitri hrani, premalo zaužite zelenjave in morske hrane in premalo število dnevnih obrokov. Razprava in sklep: Menimo, da bi morali mladostniki razmisliti o svojem načinu prehranjevanja, saj nezdrav način življenja, kamor sodijo tudi nezdrave prehranjevalne navade resno ogrožajo naše zdravje. Prav tako smo mnenja, da v Srednji zdravstveni šoli in na fakulteti dobimo dovolj znanja o prehrani in zdravem življenjskem slogu. Pomembno je, da spremenimo naš življenjski slog v primeru če je ta nezdrav, s tem da začnemo s spremembami načina prehranjevanja in se začnemo dovolj gibati. To je pomembno zlasti v času mladostništva, saj si tako postavimo dobre temelje zase, vplivamo na svoje partnerje, kasneje otroke in kot zdravstveni delavci na primarni, sekundarni in terciarni ravni preventive tudi pozitivno vplivamo na paciente kar je tudi cilj našega poklica.
Ključne besede: Dijak, študent, prehrana, zdravje, prehranjevalne navade.
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 2003; Prenosov: 534
.pdf Polno besedilo (1018,17 KB)

7.
Uporaba aditivov v prehrani
Eva Mohr Salkič, 2011, magistrsko delo

Opis: V današnjem času potekajo številne raziskave o aditivih v hrani. Preučujejo predvsem vlogo aditivov in njihovih vplivov na zdravje ljudi ter ugotavljajo njihov optimalni vnos. V številnih raziskavah se je pokazal škodljiv učinek uživanja nekaterih aditivov, vendar ne v taki meri, da jih živilska industrija ne bi več uporabljala. V magistrski nalogi je zbran pregled literature s tega področja in rezultati študije uporabe aditivov med izbrano anketirano populacijo v Sloveniji. V anketi, ki je bila izvedena pri naključni populaciji julija 2010 v Sloveniji, smo preučili, kakšno je poznavanje aditivov v živilih. Raziskava je pokazala, da so po mnenju anketirancev aditivi v hrani precej nevarni. Več kot dve tretjini anketirancev ni znalo opredeliti aditive v hrani ali E številke, večji odstotek kot smo pričakovali, pa se zaveda, da so aditivi v hrani. Vloga aditivov pri odločitvi za nek proizvod je različna. Nekateri raje izberejo proizvode z enako kakovostjo in ceno z manj dodatki, oziroma so nekateri celo pripravljeni plačati več za tovrstne proizvode. Velika večina pa bi podprla vpeljavo nove blagovne znamke »brez aditivov«.
Ključne besede: varna hrana, aditivi, E-ji, ADI, prehranjevalne navade
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 2347; Prenosov: 567
.pdf Polno besedilo (615,82 KB)

8.
Vplivi okoliščin prehranjevalnih navad učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.
Nuša Levart, 2015, magistrsko delo

Opis: Pogosto opažamo, da je znanje o zdravih prehranjevalnih navadah velikokrat zapostavljeno pri načrtovanju zdravih in varovalnih obrokov hrane, hkrati pa seveda tudi pri privzgojevanju ustreznih prehranjevalnih navad v obdobju prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Še vedno je torej premajhen poudarek na znanju in njegovi uporabi za spreminjanje zatečenega stanja. Za zdravje otrok pa je odgovorna tako družina kot tudi vrsta institucij: od države, zdravstvenega, vzgojno-izobraževalnega in socialnega sistema ter drugih. V okviru omenjenih sistemov je mogoče ustvariti pogoje za zdrav in vsestranski razvoj otrok, ki vključuje tudi dobro zdravje in (še posebej) zdrave prehranjevalne navade. Učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja so populacija, na katero je najlažje vplivati in so v tem kontekstu ena izmed najbolj ranljivih skupin. Starši otrok imajo tukaj odločilno vlogo, največjo seveda pri prenosu svojega znanja in prehranjevalnih navad na otroke. V svetu in tudi v Sloveniji namreč opažamo naraščanje prekomerne telesne teže in debelosti; tako v splošni populaciji kot tudi pri otrocih, kar vzbuja skrb, saj predstavlja veliko tveganje za povečanje števila kroničnih bolezni v odrasli dobi. Skratka, vse skupaj je posledica nezdravih prehranjevalnih navad. Nanje pa vplivajo različni dejavniki: družina, šola, vrstniki, množični mediji idr.
Ključne besede: menedžment znanja, zdrave prehranjevalne navade, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, vpliv družine
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 467; Prenosov: 86
.pdf Polno besedilo (1,15 MB)

9.
PREHRANA STAROSTNIKA
Ursula Bandur, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali prehrano starostnika. Opisali smo tudi starostnika in značilne spremembe v tem življenjskem obdobju, determinante zdravega prehranjevanja in zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre. Osredotočili smo se na prehranske dejavnike, ki vplivajo na nastanek prehranskih težav in bolezni, povezanih z nezdravim načinom prehranjevanja. Raziskovalne metode: V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo. Uporabili smo tehniko zbiranja podatkov s standardiziranim anketnim vprašalnikom o prehranjevalnih navadah starostnikov. Povzeli in priredili smo standardiziran vprašalnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Iz tega vprašalnika smo vzeli 6 demografskih vprašanj in 14 vprašanj, ki se nanašajo na prehranjevalne navade starostnikov. Za kvantitativne podatke smo uporabili program SPPS, s pomočjo katerega smo izvedli statistično analizo podatkov. Uporabili smo statistično metodo hi-kvadrat test in opisno ali deskriptivno statistiko. Za prikaz podatkov v obliki grafov in tabel smo uporabili Microsoft Excel. Rezultati: Na osnovi naše raziskave smo ugotovili, da ima 66,8 % starostnikov povišano telesno težo, zaužijejo premalo tekočine ter uporabljajo bolj mastno mleko. Zaužijejo premalo sveže zelenjave in sadja, ki sta na jedilniku bolj tedensko kot večkrat dnevno. Ugotovili pa smo tudi, da imajo starostniki ustrezno število obrokov na dan. Na osnovi rezultatov s statističnim testom hi-kvadratom po spolu ne moremo povezati spremenljivk, lahko pa povežemo starost in popito tekočino ter uživanje pravega čaja. Povežemo lahko izobrazbo in dosoljevanje hrane. Sklep: Preveč starostnikov ima povišano telesno težo, zato bi jo morali zmanjšati, uporabljati manj mastno mleko in več nenasičenih maščob. Večina starostnikov popije premalo tekočine, zato bi morali uživati več vode in nesladkanih napitkov.
Ključne besede: starostnik, prehranjevalne navade, prehranski dejavniki, kakovost življenja
Objavljeno: 01.10.2015; Ogledov: 758; Prenosov: 158
.pdf Polno besedilo (556,70 KB)

10.
PREHRANJEVALNE NAVADE ZAPOSLENIH V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA
Metka Lipič Baligač, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil s pomočjo standardiziranega vprašalnika raziskati in prikazati prehranjevalne navade zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter ugotoviti, v kolikšni meri znanje o zdravi prehrani vpliva na njihov življenjski slog in ali je način prehranjevanja povezan z zdravstvenim stanjem. Zanimali so nas njihovo poznavanje vegetarijanske prehrane in podatki o tem, v kolikšni meri se je poslužujejo. V magistrskem delu so prikazani posamezni dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje med zaposlenimi v eni od slovenskih regionalnih bolnišnic. Metodologija raziskovanja Izvedli smo presečno pregledno populacijsko epidemiološko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 279 zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Raziskavo smo izvedli s prirejenim vprašalnikom CINDI »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Raziskava je temeljila na samoporočanju o njihovih prehranjevalnih navadah, življenjskem slogu in njihovem zdravju. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi metodami. Rezultati Ugotovili smo, da sta med zaposlenimi v Splošni bolnišnici Murska Sobota način prehranjevanja in življenjski slog povezana s stopnjo izobrazbe. 50 % zaposlenih pozna načela zdrave prehrane in jih v svoji prehrani tudi upošteva. Ugotovili smo, da je med zaposlenimi anketiranci 3,2 % vegetarijancev in da so razlike deležev vegetarijancev med stopnjami izobrazbe statistično značilne. Sklep Zdrava prehrana je pomemben del našega vsakdanjega in zdravega načina življenja. S pravilno načrtovano dnevno prehrano ne preprečujemo samo deficitarnih bolezni, temveč tudi ohranjamo zdravje oziroma preprečujemo obolevnost in prezgodnjo umrljivost. Z uravnoteženo prehrano lahko vplivamo tudi na boljšo moč in delovno storilnost.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, življenjski slog, vegetarijanska prehrana, zdravstvena nega.
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1618; Prenosov: 389
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici