1. Vloga sestave telesa pri upravljanju gibanjaKatja Kuhar, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga sestave telesa pri upravljanju gibanja smo v teoretičnem delu predstavili upravljanje gibanja otrok, predstavili smo senzomotorični sistem, razvoj in delovanje senzomotoričnega sistema, senzorične procese in področja ter razvoj senzomotorike pri otrocih. V nadaljevanju smo predstavili še sestavo telesa, telesni razvoj in morfološke značilnosti otrok. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke in jih analizirali. Uporabili smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok Vrtca Ptuj. V raziskavo je bilo vključenih 56 otrok, starih med 5 in 7 let. Za merjenje smo uporabili 12 testov upravljanja gibanja in napravo za merjenje bioimpedance. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo analizirali podatke in jih v okviru hipotez tudi podrobneje predstavili. Ugotovili smo, da med indeksom telesne mase in sposobnostjo upravljanja gibanja ni statistično pomembne povezanosti, prav tako ni statistično pomembne povezanosti med mišično maso in sposobnostjo upravljanja gibanja. Med maščobno maso in sposobnostjo upravljanja gibanja obstaja neznatna pozitivna povezanost. Med prehranjenostjo in sposobnostjo upravljanja gibanja obstaja pozitivna nizka povezanost.
Ključne besede: sposobnost upravljanja gibanja, predšolski otroci, indeks telesne mase, mišična masa, maščobna masa, prehranjenost otrok.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 718; Prenosov: 78
 Celotno besedilo (709,69 KB) |
2. Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega letaKsenija Breg, 2018, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta je s pomočjo longitudinalne študije analizirati nekatere gibalne sposobnosti in telesne razsežnosti otrok v obdobju dveh let. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni gibalni in telesni razvoj predšolskih otrok ter dejavniki, ki vplivajo na ti dve dimenziji razvoja. Neslučajnostni raziskovalni vzorec (N = 23) je iz konkretne populacije od štiri do šest let starih otrok. Merski instrument predstavljajo testi gibalnih sposobnosti (odvisna spremenljivka). Neodvisni spremenljivki predstavljata obiskovanje dodatne športne dejavnosti in hranjenost otrok. Z uporabo analize variance (ANOVA) in t-testa je bilo ugotovljeno: da otroci, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, hitreje napredujejo v gibalnem razvoju kot otroci, ki teh dejavnosti ne obiskujejo; da se rezultati meritev telesnih razsežnosti otrok, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, statistično značilno ne razlikujejo od rezultatov otrok, ki teh dejavnosti ne obiskujejo (p ≥ 0,319); da normalno hranjeni otroci v obdobju dveh let manj napredujejo v gibalnem razvoju kot prekomerno hranjeni otroci. Prvi dve ugotovitvi sta potrdili naše domneve, zadnja ugotovitev pa je našo domnevo zavrnila.
Ključne besede: predšolski otrok, testi gibalnih sposobnosti, telesne razsežnosti, dodatna športna dejavnost, prehranjenost otrok
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1302; Prenosov: 242
Celotno besedilo (948,20 KB) |
3. Vpliv prehrane na prehranjenost predšolskih otrokTina Munda, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv prehrane na prehranjenost predšolskih otrok je predstavljena zdrava prehrana in njen pomen, smernice za zdravo prehranjevanje otrok, hranilne vrednosti ter energijska in hranilna gostota. Diplomsko delo zajema tudi režim prehranjevanja, prehranjevanje otrok v vrtcu ter sodelovanje medicinske sestre in staršev z vrtcem. V empiričnem delu zajema ugotovitve raziskave, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za starše otrok v vrtcu Jadvige Golež in vrtcu Podgorci v mesecu maju 2010. Ugotavljali smo, ali se prehranjevalne navade in prehranjenost predšolskih otrok razlikujejo v mestu in na podeželju ter ali so starši otrok dovolj seznanjeni z načeli zdrave prehrane. Rezultati ankete so pokazali, da se industrializacija hitre prehrane bolj kaže pri mestnih otrocih in manj pri otrocih s podeželja. Pri izračunu ITM (indeks telesne mase) rezultati kažejo, da ima večina otrok tako v mestu kot na podeželju normalno telesno težo. Rezultati ankete pa tudi potrjujejo, da so starši dovolj seznanjeni z načeli zdrave prehrane, saj so bili vsi anketirani starši enotnega mnenja. Prehranjevalne navade mestnih in podeželskih otrok se bistveno ne razlikujejo.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjenost, predšolski otrok, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 24.12.2010; Ogledov: 3476; Prenosov: 431
Celotno besedilo (4,13 MB) |
