| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv prehrane na prehranjenost predšolskih otrok
Tina Munda, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv prehrane na prehranjenost predšolskih otrok je predstavljena zdrava prehrana in njen pomen, smernice za zdravo prehranjevanje otrok, hranilne vrednosti ter energijska in hranilna gostota. Diplomsko delo zajema tudi režim prehranjevanja, prehranjevanje otrok v vrtcu ter sodelovanje medicinske sestre in staršev z vrtcem. V empiričnem delu zajema ugotovitve raziskave, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za starše otrok v vrtcu Jadvige Golež in vrtcu Podgorci v mesecu maju 2010. Ugotavljali smo, ali se prehranjevalne navade in prehranjenost predšolskih otrok razlikujejo v mestu in na podeželju ter ali so starši otrok dovolj seznanjeni z načeli zdrave prehrane. Rezultati ankete so pokazali, da se industrializacija hitre prehrane bolj kaže pri mestnih otrocih in manj pri otrocih s podeželja. Pri izračunu ITM (indeks telesne mase) rezultati kažejo, da ima večina otrok tako v mestu kot na podeželju normalno telesno težo. Rezultati ankete pa tudi potrjujejo, da so starši dovolj seznanjeni z načeli zdrave prehrane, saj so bili vsi anketirani starši enotnega mnenja. Prehranjevalne navade mestnih in podeželskih otrok se bistveno ne razlikujejo.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjenost, predšolski otrok, medicinska sestra
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2397; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

2.
Samopodoba in samospoštovanje čezmerno prehranjenih slušateljev v šoli zdravega hujšanja
Uroš Železnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Telesna samopodoba in samospoštovanje sta pomembna vidika telesnega in duševnega stanja posameznika, saj predstavljata medsebojno povezano celoto. Prekomerna prehranjenost posameznikov pomeni problem sodobnega časa. Skrb za svoje telo, negovanje, vzdrževanje ter upoštevanje prehrambenih navad, ki so telesu in zdravju prijazne, pomenijo naklonjenost telesu, so ključnega pomena in sestavni del celotnega pozitivnega odnosa do sebe.
Ključne besede: Samopodoba, samospoštovanje, prekomerna prehranjenost, zdrav način življenja, zdravju škodljivo vedenje.
Objavljeno: 22.08.2012; Ogledov: 1867; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (726,10 KB)

3.
Stanje prehranjenosti in telesna sestava bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo
Barbara Benedik, 2012, magistrsko delo

Opis: Izhodišča. Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično, počasi napredujoče bolezensko stanje s pospešeno in nepopravljivo izgubo pljučne funkcije. Poleg dihal prizadene tudi ostale organske sisteme. Značilna zanjo je izguba telesne, predvsem mišične mase, in spremembe v stanju prehranjenosti. Namen. Pri bolnikih s KOPB smo želeli oceniti stanje prehranjenosti in telesno sestavo bolnikov ter rezultate primerjati s kontrolno skupino zdravih preiskovancev primerljive starosti in spola. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezanost med stanjem prehranjenosti, telesno sestavo in bolnikovimi simptomi ter stopnjo samooskrbe. Raziskovalna metodologija. V prospektivno raziskavo smo vključili 65 bolnikov s hudo ali zelo hudo KOPB (71 ± 7 let, 60 % moških). V kontrolni skupini je bilo 22 preiskovancev (71 ± 5 let, 59 % moških). Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. V stabilni fazi smo preiskovancem opravili preiskavo pljučne funkcije, meritve telesne sestave in antropometrične meritve. Z vprašalniki smo ocenili stanje prehranjenosti, naredili oceno kategorije zahtevnosti zdravstvene nege in oceno sposobnosti samooskrbe preiskovancev ter oceno stopnje dispneje. Podatke smo analizirali s programom SPSS 18.0 (SPSS INC, 2010, ZDA). Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom. Kategorične spremenljivke smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Studentovim t-testom, Mann-Whitneyjevim u-testom in testom hi-kvadrat. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije ter metodo enostavne in multiple logistične regresije. Rezultati. Bolniki s KOPB imajo nižji ITM kot kontrolna skupina (p = 0,016). Ugotovili smo, da je bilo le 18 (28 %) bolnikov s KOPB dobro hranjenih. Korelacija stopnje prehranjenosti med bolniki s KOPB po klasifikaciji po GOLD je bila statistično značilna (p = 0,034). Značilno sta se skupini kontrolnih preiskovancev in bolnikov s KOPB razlikovali v parametrih telesne sestave, in sicer v pusti teži (80 ± 14 vs 72 ± 17, p = 0,029) in celokupni telesni vodi (42 ± 8 vs 38 ± 8, p = 0,025) ter stanju prehranjenosti (p < 0,001). Višja stopnja dispneje, izmerjene po MMRC (2.–5.), je bila mejno povezana z nižjo oceno stanja prehranjenosti bolnika (p = 0,053). Pri bolnikih z višjo stopnjo zahtevnosti kategorizacije zdravstvene nege in z višjo stopnjo lestvice LOSS je bilo stanje prehranjenosti slabše. Sklep. Bolniki s KOPB so slabše prehranjeni kot preiskovanci iz kontrolne skupine. Stanje prehranjenosti je bilo slabše pri bolnikih, ki so imeli višjo stopnjo kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege. Ocena stanja prehranjenosti je pomembna in potrebna za preprečevanje podhranjenosti in pravočasne prehranske intervencije pri bolnikih s KOPB.
Ključne besede: prehranjenost, KOPB, telesna sestava, stopnja samooskrbe, dispneja
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 2542; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (736,00 KB)

4.
Primerjava presejalnih orodij za oceno stanja prehranjenosti pri hospitaliziranih bolnikih v kliniki Golnik
Tatjana Kosten, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Izhodišča Podhranjenost je velik problem bolnikov v bolnišnicah. Identificiramo jo lahko s prehranskim presejanjem. Bolniki s podhranjenostjo imajo daljšo ležalno dobo, slabši izid zdravljenja in slabšo prognozo, zato je pomembno, da podhranjenost prepoznamo in jo poskušamo obravnavati. Namen V raziskavi smo želeli preveriti, ali so vsa orodja za oceno prehranjenosti enaka in ali obstaja povezava med rezultati, pridobljenimi z orodji in izmerjeno telesno sestavo. Raziskovalna metodologija V prospektivno raziskavo, kjer smo primerjali šest presejalnih orodij za oceno prehranjenosti bolnikov, smo vključili 336 bolnikov. Oceno prehranjenosti smo opravili s šestimi orodji za oceno prehranjenosti: MNA - Mini Nutritional Assessment, NRS 2002 - Nutritional Risk Screening 2002, MUST- Malnutrition Universal Screening Tool, NRI - Nutritional Risk Index, SGA - Subjective Global Assessment in GNRI - Geriatric Nutritional Risk Factor. Opravili smo antropometrične meritve, merjenje telesne sestave z bioelektrično impedanco in pridobili rezultate ostalih preiskav. Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. Podatke smo analizirali s programom SPSS 19.0 (SPSS INC, 2010, USA) in Excell 2010. Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom, kategorične spremenljivke pa smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Student´s t testom, Mann Whitneyjevim U-testom in hi-kvadrat testom. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije in izračunali koeficient kapa. Rezultati Povprečna starost vključenih bolnikov je bila 67,42 ± 13,68 let, 52,4 % je bilo moških. Podhranjenih glede na orodja MNA, NRS 2002, MUST, SGA, NRI, GNRI je bilo 8,6 %, 9,5 %, 15,5 %, 8,3 %, 25,5 %, 3,6 % vključenih bolnikov. Tveganje za podhranjenost smo opazili pri 34,5 %, 0%, 12,2 %, 43,2 %, 6,7 % in 6,2 % bolnikov. Pri vseh orodjih so imeli dobro prehranjeni bolniki značilno boljše 6-mesečno preživetje od podhranjenih bolnikov. (p < 0,001 za vse). Bolniki s podhranjenostjo ocenjeni z MNA, NRS 2002 in NRI so imeli statistično značilno daljšo ležalno dobo od dobro prehranjenih bolnikov (p < 0,05). Dobro prehranjeni bolniki so imeli značilno višji FFMI od bolnikov s podhranjenostjo. Zaključki Ugotovili smo, da z različnimi orodji za prehransko presejanje identificiramo različne odstotke podhranjenih bolnikov. Pri vprašalnikih MNA, NRI, SGA, MUST in NRS 2002 imajo podhranjeni bolniki slabše preživetje od bolnikov s tveganjem za podhranjenost in od dobro prehranjenih bolnikov. Pri vseh orodjih imajo podhranjeni bolniki daljšo ležalno dobo in nižji FFMI kot dobro prehranjeni bolniki.
Ključne besede: prehranjenost, orodja za oceno prehranjenosti, pusta mišična masa, prehranska ocena, indeks puste telesne mase
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 1190; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

5.
PREHRANJENOST BOLNIKOV V AMBULANTI ZA SRČNO POPUŠČANJE
Tanja Glavič, 2016, diplomsko delo

Opis: Srčno popuščanje je bolezensko stanje, kjer prizadeto srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi lahko zadostno preskrbelo tkiva in organe. Kronično srčno popuščanje je klinični sindrom, katerega vzrok so lahko različne bolezni. Najpogostejši vzroki so koronarna bolezen, arterijska hipertenzija in bolezni srčnih zaklopk. Srčno popuščanje je v populaciji prisotno pri 2-5%, pri starejših nad 65 let, pa pri več kot 10%. Zaradi daljše pričakovane življenjske dobe, so napovedi za prihodnost še bolj črnoglede. Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, pri kateri pogostost že nekaj let narašča. Bolniki potrebujejo dolgotrajno ali celo vseživljenjsko obravnavo, ki jo skušamo individualno prilagoditi. V ta namen so bile ustanovljene Ambulante za srčno popuščanje v skoraj vseh bolnišnicah v državi. Po več kot petnajstih letih delovanja so se izkazale ko zelo učinkovite. V začetku je bila večja pozornost zdravljenja srčnega popuščanja usmerjena v medikamentozno terapijo. Kasneje se je v obravnavo vključila edukacija in zdravstvena vzgoja o nefarmakoloških ukrepih. Zadnjih nekaj let svoje mesto ob medikamentozni terapiji in nefarmakoloških ukrepih dobiva tudi prehranska obravnava bolnika. V preteklosti je bila pozornost usmerjena bolj k obravnavi prekomerne prehranjenosti, ki je tudi dejavnik tveganja za srčno žilne bolezni. V današnjem času, pa so aktivnosti v klinični praksi usmerjene tudi v zgodnje odkrivanje in preprečevanje podhranjenosti. Podhranjenost pri bolnikih s srčnim popuščanjem je vzrok za pogostejše zaplete pri zdravljenju, podaljšane hospitalizacije, večje število ponovnih sprejemov, slabšo kakovost življenja tudi višji stroški zdravljenja. Za odkrivanje podhranjenosti se opravi prehranska anamneza. Najhitrejši, enostaven in poceni način je uporaba vprašalnika.
Ključne besede: prehranjenost, ambulanta za srčno popuščanje, medicinska sestra, nefarmakološki ukrepi pri srčnem popuščanju, Mini prehranska anamneza - MNA
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 714; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (917,50 KB)

6.
Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta
Ksenija Breg, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta je s pomočjo longitudinalne študije analizirati nekatere gibalne sposobnosti in telesne razsežnosti otrok v obdobju dveh let. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni gibalni in telesni razvoj predšolskih otrok ter dejavniki, ki vplivajo na ti dve dimenziji razvoja. Neslučajnostni raziskovalni vzorec (N = 23) je iz konkretne populacije od štiri do šest let starih otrok. Merski instrument predstavljajo testi gibalnih sposobnosti (odvisna spremenljivka). Neodvisni spremenljivki predstavljata obiskovanje dodatne športne dejavnosti in hranjenost otrok. Z uporabo analize variance (ANOVA) in t-testa je bilo ugotovljeno: da otroci, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, hitreje napredujejo v gibalnem razvoju kot otroci, ki teh dejavnosti ne obiskujejo; da se rezultati meritev telesnih razsežnosti otrok, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, statistično značilno ne razlikujejo od rezultatov otrok, ki teh dejavnosti ne obiskujejo (p ≥ 0,319); da normalno hranjeni otroci v obdobju dveh let manj napredujejo v gibalnem razvoju kot prekomerno hranjeni otroci. Prvi dve ugotovitvi sta potrdili naše domneve, zadnja ugotovitev pa je našo domnevo zavrnila.
Ključne besede: predšolski otrok, testi gibalnih sposobnosti, telesne razsežnosti, dodatna športna dejavnost, prehranjenost otrok
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (948,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici