SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO HRANE
Monika Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Temeljni namen uživanja hrane je dopolniti kemijske elemente, ki sestavljajo celice in tkiva človeškega telesa (Walker, 2004). Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo in opisujemo zdravo prehrano ter razlagamo, kakšen pomen ima le-ta na posameznikovo zdravje. Podrobneje nakazujemo načrtovanje dnevnih obrokov ter predstavljamo vrste alternativnih oblik prehranjevanja. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljamo, kakšno znanje imajo učenci različnih starosti o prehrani ter kakšna je vloga staršev in šole pri oblikovanju prehranjevalnih navad učencev.
Ključne besede: Ključne besede: zdrava prehrana, motnje hranjenja, prehranjevalne navade, osnovna šola, razredna stopnja.
Objavljeno: 15.04.2009; Ogledov: 3556; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

2.
PREDŠOLSKI OTROK IN ZDRAVA PREHRANA
Ksenija Jaušovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Predšolski otrok in zdrava prehrana smo v teoretičnem delu diplomskega dela zbrali podatke o zdravi in uravnoteženi prehrani predšolskih otrok. Spregovorili smo tudi o piramidi zdrave prehrane, načelih zdravega prehranjevanja in sestavinah zdrave prehrane. Osredotočili smo se na prehrano predšolskega otroka in dnevne obroke. Dotaknili pa smo se tudi izbirčnosti predšolskih otrok pri hrani in vloge staršev ter vrtca oz. vzgojiteljev. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali, kakšne so prehranske navade predšolskih otrok in ali se pravilno in zdravo prehranjujejo. Obdelani so bili podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz vrtca Sveta Ana. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2008. V tem delu so bile z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da kar 90 odstotkov anketiranih staršev spremlja jedilnike v vrtcu. Večina predšolskih otrok vsak dan uživa sadje in zelenjavo. Pogostost slaščic pri otrocih je velika. S prehrano v vrtcu je nekaj manj kot polovica otrok zadovoljnih. Starši so po večini mnenja, da prehrambene navade, razvite v otroštvu, ostanejo vse življenje.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 7182; Prenosov: 1900
.pdf Celotno besedilo (289,49 KB)

3.
ZDRAVA PREHRANA OTROK OD ROJSTVA DO TREH LET
Petra Grabrovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zdrava prehrana otrok od rojstva do treh let so v teoretičnem delu zbrani podatki o zdravem in pravilnem prehranjevanju otrok. Zajete so teme o zdravem prehranjevanju otrok, podana je prehranska piramida, obravnavano je ustrezno pripravljanje otroške prehrane in pomen navad in razvad pri prehranjevanju. Naloga obravnava pomen zdrave prehrane od otrokovega rojstva do tretjega leta starosti. Posebej izpostavlja alergijsko odzivnost na prehrano, vlogo staršev in vzgojiteljev pri zdravem prehranjevanju otrok ter govori o pomenu debelosti v predšolski dobi. V empiričnem razdelku diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali seznanjenost staršev o zdravem prehranjevanju otrok, o njihovem izobraževanju ter prenašanju znanja v vsakdanjo dejavnost. Pridobljeni podatki iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem otrok, starih največ tri leta, so bili obdelani in prikazani v obliki grafikona. Anketa je bila izvedena v mesecu juniju 2009, v njej je sodelovalo 33 staršev. Zastavljene hipoteze so bile preverjene in ovrednotene z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati ankete kažejo, da 73 % staršev meni, da poseduje dovolj znanja o zdravem prehranjevanju otrok, 67 % staršev pa poučuje svoje otroke o zdravem prehranjevanju. 79 % anketirancev se srečuje z zavračanjem hrane. Z alergijskimi odzivi na hrano pa se sooča 33 % staršev. Sodelujoči v anketi ocenjujejo, da je pomembno razvijanje zdravega načina prehrane že v predšolski dobi.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2769; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (690,75 KB)

4.
VLOGA VZGOJITELJA NA PREHRANJEVALNE NAVADE OTROK V RURALNEM OKOLJU
Tatjana Kraner, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vloga vzgojitelja na prehranjevalne navade otrok v ruralnem okolju smo želeli ugotoviti, kakšna je seznanjenost vzgojiteljev v vrtcih na območju Slovenskih goric s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zanimalo nas je tudi njihovo mnenje glede vpliva prehranjevalnih navad, pridobljenih v otroštvu, na oblikovanje prehrambenih navad v odraslosti in njihovi vlogi pri tem. Ugotavljali smo, kaj menijo glede svojega znanja in doseganja ciljev pri prehranjevanju otrok v skupini. Te ugotovitve smo pridobili z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo vseh 35 vzgojiteljic iz vrtcev na tem področju. Na postavljena vprašanja so odgovarjale individualno. Izsledki raziskave so potrdili dejstvo, da so vzgojiteljice v tem okolju premalo seznanjene s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Hkrati pa so prepričane, da imajo dovolj znanja s področja prehranjevanja otrok. Izsledki raziskave so potrdili tudi hipotezo, da pri svojem delu delujejo spodbudno na prehranjevanje otrok in dosegajo cilje le-tega. Večina si jih želi izobraževanj s področja prehrane vsaki dve leti.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, smernice, spodbujanje
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2395; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Nekateri vidiki odklanjanja mesa pri otrocih
Simona Sedmak, 2010, diplomsko delo

Opis: Nekateri vidiki odklanjanja mesa pri otrocih. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti, da je odklanjanje mesa pri otrocih resen problem, ki ima korenine že v otroštvu, nanj pa vpliva tudi družina, vrtec in seveda tudi oglaševalci. Analizirali smo vzroke za odklanjanje mesa pri otrocih, ugotavljali pojavnost v populaciji osnovnošolcev devetletke OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, ugotavljali zakaj do tega problema sploh in če prihaja, ter kako bi se ga dalo zmanjšati oz. preprečiti. Odločili smo se za deskriptivno metodo raziskovanja. V ta namen smo pripravili anonimno anketo z 24 vprašanji, od tega je bilo 19 vprašanj zaprtega tipa in 5 vprašanj odprtega tipa. V vzorec so bili zajeti učenci Osnovne šole Sveti Jurij ob Ščavnici, 4. razred in 8. razred. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivna metoda dela s frekvenčno distribucijo, ki je bila grafično prikazana s pomočjo računalniškega programa Exel of Windows. Rezultati ankete so pokazali, da starost ne vpliva na odklanjanje ali uživanje mesa, prav tako ni razlik med spoloma. Nihče se tudi ni opredelil za vegetarijanca.
Ključne besede: prehrana, prehranjevalne navade, prehranska priporočila, prehrana šolskega otroka, sestava jedilnika, priporočena živila
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 1573; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
POMEN PRAVILNEGA PREHRANJEVANJA IN PRIDOBITEV PREHRAMBNIH NAVAD PREDŠOLSKIH OTROK
Metka Fekonja, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Pomen pravilnega prehranjevanja in pridobitev prehrambnih navad predšolskega otroka, smo v prvem delu predstavili teoretična izhodišča o sestavi hrane in hranilnih snoveh ter piramido zdrave prehrane, ki je namenjena ustreznemu vrednotenju uravnoteženega prehranjevanja glede na finančne zmogljivosti in priljubljenost hrane. Izpostavili smo tudi vpliv negativnih prehrambnih navad, kjer smo se osredotočili na debelost in na neješčost pri predšolskih otrocih ter na izbirčnost določene hrane. Ker pa je pravilna prehrana osnova za zdravje in dobro počutje, smo v empiričnem delu diplomskega dela predstavili rezultate raziskave o prehrambnih navadah predšolskih otrok. V raziskavi je sodelovalo 20 strokovnih delavk Vrtca Ivana Glinška Maribor, in sicer v juliju 2010. Na podlagi anketnih vprašanj smo prišli do danih rezultatov. Strokovne delavke ocenjujejo, da se otroci prehranjujejo zdravo. Z vsakodnevnimi obroki dobijo vse potrebne hranilne snovi in vodo. V vrtcu imajo organizirane pitne kotičke. Vsakodnevno sta na jedilniku prisotna tudi sadje in zelenjava. 70 % vprašanih nima v skupini otroka s prekomerno težo. Vprašani ocenjujejo, da je najpomembneje začeti razvijati prehrambne navade predšolskih otrok po prvih dvanajstih mesecih življenja, saj takrat le-ti že uživajovso hrano, tudi z žlico.
Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehranske navade, vloga vzgojitelja, vloga staršev.
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 2559; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
UVAJANJE EKO ŽIVIL V VRTCU ROGAŠKA SLATINA
Mojca Hlupič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja temo uvajanje eko živil v vrtcu Rogaška Slatina. Predstavili smo zdravje, zdravo in uravnoteženo prehrano in vpliv le-te na zdravje otrok, razvoj in pridobivanje eko prehrane. Posebno poglavje je namenjeno načinu prehranjevanja v Vrtcu Rogaška Slatina in približevanje vsebin strokovnih delavk vrtca pri pedagoškem delu otrokom o zdravem načinu prehranjevanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, narejene v Vrtcu Rogaška Slatina. V raziskavo, ki smo jo izvedli v mesecu novembru 2010, je bilo vključenih 26 strokovnih delavk vrtca in 23 staršev otrok, ki obiskujejo Vrtec Rogaška Slatina. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za strokovne delavke vrtca, ki je vseboval 7 vprašanj, in anketnim vprašalnikom za starše otrok, ki obiskujejo vrtec, in je vseboval 8 vprašanj. Namen raziskave za strokovne delavke vrtca je bil ugotoviti naklonjenost nad uvajanjem eko prehrane v vrtcu, na kakšen način in s katerimi vsebinami približajo strokovne delavke otrokom pomen zdrave prehrane. Namen raziskave za starše je bil ugotoviti poznavanje in uporabo eko živil v domačem gospodinjstvu, naklonjenost nad uvajanjem eko živil v vrtcu. Ugotovitve so pokazale, da so strokovne delavke in tudi starši naklonjeni uvajanju eko prehrane v vrtcu, strokovne delavke pri pedagoškem delu s primernimi vsebinami približajo pomen zdrave prehrane otrokom, starši so ozaveščeni o eko živilih, vendar jih le občasno uporabljajo pri pripravi hrane.
Ključne besede: zdrava prehrana, zdrave prehranske navade, način prehranjevanja v vrtcu, eko živila.
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2074; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (7,20 MB)

8.
Prehranjevalne navade mladih
Mateja Kvas, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdrave prehranjevalne navade so ključnega pomena pri ohranjevanju zdravja. Na način prehranjevanja v otroštvu in mladosti pomembno vplivajo starši in kasneje pedagoški delavci. Na zmanjševanje nezdravih prehranjevalnih navad mladostnikov vpliva tudi primarna, sekundarna in terciarna raven preventive. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zdrave prehrane ter z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade dijakov in študentov. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. V njej je sodelovalo skupno 100 anketirancev, od tega 50 dijakov Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor in 50 študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 16 vprašanj zaprtega in 5 odprtega tipa. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da se veliko anketiranih dijakov in študentov prehranjuje nezdravo. Tega se zavedajo tudi sami, saj kar 58% dijakov in 68% študentov meni, da njihov način prehranjevanja ni zdrav. Razlogov za nezdravo prehranjevanje je več, med njimi so najpogostejši prepogosto poseganje po hitri hrani, premalo zaužite zelenjave in morske hrane in premalo število dnevnih obrokov. Razprava in sklep: Menimo, da bi morali mladostniki razmisliti o svojem načinu prehranjevanja, saj nezdrav način življenja, kamor sodijo tudi nezdrave prehranjevalne navade resno ogrožajo naše zdravje. Prav tako smo mnenja, da v Srednji zdravstveni šoli in na fakulteti dobimo dovolj znanja o prehrani in zdravem življenjskem slogu. Pomembno je, da spremenimo naš življenjski slog v primeru če je ta nezdrav, s tem da začnemo s spremembami načina prehranjevanja in se začnemo dovolj gibati. To je pomembno zlasti v času mladostništva, saj si tako postavimo dobre temelje zase, vplivamo na svoje partnerje, kasneje otroke in kot zdravstveni delavci na primarni, sekundarni in terciarni ravni preventive tudi pozitivno vplivamo na paciente kar je tudi cilj našega poklica.
Ključne besede: Dijak, študent, prehrana, zdravje, prehranjevalne navade.
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 3008; Prenosov: 684
.pdf Celotno besedilo (1018,17 KB)

9.
PREHRANJEVALNE NAVADE ZAPOSLENIH V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA
Metka Lipič Baligač, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil s pomočjo standardiziranega vprašalnika raziskati in prikazati prehranjevalne navade zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter ugotoviti, v kolikšni meri znanje o zdravi prehrani vpliva na njihov življenjski slog in ali je način prehranjevanja povezan z zdravstvenim stanjem. Zanimali so nas njihovo poznavanje vegetarijanske prehrane in podatki o tem, v kolikšni meri se je poslužujejo. V magistrskem delu so prikazani posamezni dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje med zaposlenimi v eni od slovenskih regionalnih bolnišnic. Metodologija raziskovanja Izvedli smo presečno pregledno populacijsko epidemiološko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 279 zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Raziskavo smo izvedli s prirejenim vprašalnikom CINDI »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Raziskava je temeljila na samoporočanju o njihovih prehranjevalnih navadah, življenjskem slogu in njihovem zdravju. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi metodami. Rezultati Ugotovili smo, da sta med zaposlenimi v Splošni bolnišnici Murska Sobota način prehranjevanja in življenjski slog povezana s stopnjo izobrazbe. 50 % zaposlenih pozna načela zdrave prehrane in jih v svoji prehrani tudi upošteva. Ugotovili smo, da je med zaposlenimi anketiranci 3,2 % vegetarijancev in da so razlike deležev vegetarijancev med stopnjami izobrazbe statistično značilne. Sklep Zdrava prehrana je pomemben del našega vsakdanjega in zdravega načina življenja. S pravilno načrtovano dnevno prehrano ne preprečujemo samo deficitarnih bolezni, temveč tudi ohranjamo zdravje oziroma preprečujemo obolevnost in prezgodnjo umrljivost. Z uravnoteženo prehrano lahko vplivamo tudi na boljšo moč in delovno storilnost.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, življenjski slog, vegetarijanska prehrana, zdravstvena nega.
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1857; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Prehranjevalne navade osnovnošolskih otrok v Sloveniji in na Madžarskem
Benjamin Dora, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zdravo prehrano otrok in pomen le-te, načela zdravega prehranjevanja, vlogo medicinske sestre pri vzgoji šolskih otrok o zdravih prehranjevalnih navadah ter pomen organizirane prehrane v osnovni šoli. Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade otrok Dvojezične osnovne šole Dobrovnik, njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli in uresničevanje smernic za prehranjevanje. Opravili smo tudi primerjavo s prehranjevalnimi navadami otrok v osnovni šoli na Madžarskem in njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anketni vprašalnik in delno strukturiran intervju. Rezultate smo ponazorili s pomočjo grafov. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo na to, da so prehranjevalne navade učencev Dvojezične osnovne šole Dobrovnik dobre, saj uživajo veliko sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdelkov, pijejo vodo, prav tako so anketirani učenci zadovoljni s šolsko prehrano. Ugotavljamo pa, da pojejo preveč slaščic, popijejo preveč sladkanih pijač in da pred odhodom v šolo redno zajtrkuje le dobra tretjina učencev. Prehranjevalne navade anketiranih učencev osnovne šole na Madžarskem ter njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli se bistveno ne razlikujejo. Sklep. Ugotavljamo, da organizirana prehrana v osnovni šoli vpliva na oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad in zdrav način življenja otrok, saj jim omogoča uživanje zdravih obrokov. Učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik zaužijejo priporočene količine sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdelkov ter mesa. S šolsko prehrano so zadovoljni. Ocenjujemo, da na šoli upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, da v sklopu ponudbe šolske prehrane omogočajo uživanje zdravih obrokov vsem učencem ter vzgajajo in izobražujejo vse učence na področju prehrane in zdravega prehranjevanja.
Ključne besede: šolski otroci, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, medicinska sestra, smernice, osnovna šola
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 1798; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici