Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: V zadnjih 50 letih so se vzorci prehranjevalnih navad ljudi in proizvodnja hrane močno spremenili. Prehrana in naše prehranjevalne navade vplivajo na številna tveganja za zdravje, kar pa lahko vodi v različne bolezni. Ultra-procesirana živila so tako imenovane industrijske formulacije, ki so priročne, okusne in visoko kalorične. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo o ultra-procesiranih živilih ter njihovem vplivu na zdravje ljudi. Metode: Izvedli smo »scoping« pregled znanstvene literature, uporabili pa smo deskriptivno metodo dela. Uporabili smo naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Web of Science. S pomočjo diagrama PRISMA smo predstavili izbor virov, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov. Rezultati: Izmed dobljenih 173 člankov smo jih 7 vključili v končno analizo. Ugotovili smo, da imajo prehrana in prehranjevalne navade posameznikov močan vpliv na zdravje in na kakovost življenja. Povečan vnos ultra-procesiranih živil vodi v povečano tveganje za mnoge bolezni, kot so: sladkorna bolezen, debelost, bolezni srca itd. Diskusija in zaključek: Ultra-procesirana živila, ki vedno bolj postajajo del našega vsakdana, imajo mnoge negativne posledice na naše zdravje in splošno kakovost našega življenja. Ključnega pomena je ozaveščanje tako potrošnikov kot zdravstvenih delavcev, kaj točno ultra-procesirana živila so in kakšen je njihov vpliv na zdravje ljudi.
Ključne besede: Sodobna prehrana, ultra-procesirana živila, klasifikacija NOVA, tveganja za zdravje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Koze in ovce so izrazito čredne živali in čeprav gre za evolucijsko sorodni vrsti, je med njima precej etoloških razlik. V reji se pogosto pojavijo spremembe (novi predmeti, situacije, prehranski vir ipd.), na katere se živali vrstno specifično odzovejo. Koze in ovce običajno obravnavamo ločeno, v posamičnih čredah, medtem ko so njihovi vedenjski odzivi v mešanih čredah manj proučeni. Cilj naloge je bil proučiti odziv živali na uvedene prehranske novosti na pašniku in vpliv tega na njihov cirkadiani ritem zadrževanja v območju hleva oz. zavetja. Raziskava je bila izvedena v jesensko-zimskem času, v mešani čredi 19 ženskih živali (9 koz, 10 ovc), na pašniku FKBV PRE Drobnica v Pivoli. Uvedene prehranske novosti (NO – cisterna, prevleka za cisterno, bala in solni kamen) so bile nameščene na območje odprtega hleva oz. staje, kjer se živali zadržujejo med hranjenjem in počitkom. Odziv živali smo spremljali in analizirali s pomočjo lovskih sledilnih kamer, ki so pokrivale različne zorne kote in zabeležile kratke posnetke dogajanja v območju. Rezultati raziskave so pokazali močan vpliv NO na aktivnost živali ter potrdili predvidevanja o značajskih razlikah med obema vrstama. Ovce so se na uvedene novosti odzvale previdno in zadržano, v času prisotnosti NO so k hlevu prihajale kasneje, z okrog 30-minutnim zamikom (p<0,0001), medtem ko so koze pokazale izrazitejšo stopnjo raziskovalnega vedenja in v času prisotnosti NO k hlevu prihajale prej, okoli 30 minut bolj zgodaj (p<0,0001). Po habituaciji na predmet sta obe vrsti pokazali povečano stopnjo aktivnosti na območju hleva (npr. manipulacija NO, zadrževanje pri NO, hranjenje, pitje itd.). Prehranske novosti v okolju imajo velik vpliv na obnašanje živali, ki imajo glede na vrsto različen adaptacijski čas. Glede na naše rezultate je pri uvajanju sprememb na pašniku potrebno upoštevati vrstno specifične značilnosti pašne živine.
Ključne besede: ovce, koze, etologija, neofobija, prehrana
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (945,99 KB)

Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati prehranske navade otrok ter gibalno dejavnost v obdobju prehoda iz vrtca v osnovno šolo. Sama raziskava je zajemala 136 učencev od tega 71 dečkov in 65 deklic starih med 5 in 6 let iz dveh različnih vrtcev ter njune podružnice v severovzhodni Sloveniji. Podatke o prehranskih navadah ter gibalni dejavnosti otrok v obdobju prehoda iz vrtca v osnovno šolo smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili starši otrok. Rezultati kažejo, da se otroci prehranjujejo v skladu z zdravim načinom prehranjevanja, kar pomeni, da imajo dovolj obrokov skozi dan, njihovi obroki vsebujejo vsa potrebna hranila, le redko pa posegajo po nezdravih in hitro pripravljenih obrokih. Raziskava je pokazala, da so otroci pretežno aktivni skozi dan, kar pomeni, da svoj prosti čas namenijo gibalnim dejavnostim, se poslužujejo visoko in nizko intenzivnih dejavnosti ter obiskujejo športne aktivnosti tudi zunaj vzgojno izobraževalnega zavoda.
Ključne besede: otroci, prehrana, gibalna dejavnost, prehranjevalne navade
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,52 MB)

Opis: Magistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri učenci razredne stopnje poznajo proces pridelave in predelave hrane in kako bi jim to lahko približali s pomočjo programa, ki bi ga ponudili osnovnim šolam v sklopu učne kmetije. Delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene oblike pouka, učne kmetije, pomen prehrane v učnem načrtu, pomen kmeta in lokalno pridelane hrane. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 177), katere rezultati so pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo so vključeni učenci tretjih in petih razredov iz treh okoliških osnovnih šol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se učenci zanimajo za obisk učne kmetije in kakšno je njihovo predznanje o delu na kmetiji. Rezultati pokažejo, da si učenci zelo želijo obiskati kmetijo. To vodi do priprave progama, ki je predstavljen v praktičnem delu naloge. Načrtovani program učne kmetije – »Pridne roke, sit trebuh« se izvede z učenci 3. razredov osnovne šole. Pripravi se dan na kmetiji, kjer se usvaja znanje o pridelavi in predelavi hrane. Ob tem se načrtuje tudi program, ki bi ga bilo možno izvesti z učenci 5. razredov.
Ključne besede: prehrana, učna kmetija, predelava mleka, pouk zunaj učilnice
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 58
Celotno besedilo (10,53 MB)

Opis: Prehrana sov je pogost predmet raziskav, saj poleg podatkov o vrstah, ki jih plenijo, pridobimo tudi podatke o plenilskem vedenju in specializiranosti plenilca ter podatke o lokalni favni malih sesalcev. Z metodo analize izbljuvkov, pridobljenih podatkov s pomočjo metaanalize in statistične analize vzorcev sem v nalogi raziskala vrstno, funkcionalno in filogenetsko pestrost plena in posledično prehrano pegaste sove, Tyto alba, lesne sove, Strix aluco, in male uharice, Asio otus, na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati cenilk vrstne pestrosti razkrivajo, da pegasta sova izkazuje najvišjo vrstno pestrost, tesno ji sledi lesna sova, mala uharica pa izkazuje najnižjo raznolikost vrst. Pegasta sova ima prav tako največjo funkcionalno pestrost, pri čemer ima lesna sova nekoliko nižje, a še vedno znatno visoke vrednosti. Filogenetska pestrost je najvišja pri lesni sovi, sledi pegasta sova in nato mala uharica. Te ugotovitve kažejo na različne ekološke strategije in različnost prehrane obravnavanih sov. Pegasta sova deluje kot generalist in izkorišča raznolik nabor plena. Lesna sova ima uravnotežen pristop in pleni vrste raznolikih evolucijskih linij. Mala uharica izkazuje najbolj specializirane prehranjevalne navade z najnižjimi vrednostmi na vseh obravnavnih nivojih. Ugotovitve zagotavljajo vpogled v diferenciacijo in delitev ekoloških niš ter plena med preučevanimi vrstami sov, s poudarkom na pomembnosti upoštevanja več vidikov pestrosti za celovite ekološke ocene.
Ključne besede: prehrana sove, vrstna pestrost, funkcionalna pestrost, filogenetska pestrost, analiza izbljuvkov, metaanaliza
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 352; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,93 MB)