1. Odziv drobnice na uvedbo prehranske novosti na pašniku : diplomsko deloNik Bajić, 2024, diplomsko delo Opis: Koze in ovce so izrazito čredne živali in čeprav gre za evolucijsko sorodni vrsti, je med njima precej etoloških razlik. V reji se pogosto pojavijo spremembe (novi predmeti, situacije, prehranski vir ipd.), na katere se živali vrstno specifično odzovejo. Koze in ovce običajno obravnavamo ločeno, v posamičnih čredah, medtem ko so njihovi vedenjski odzivi v mešanih čredah manj proučeni. Cilj naloge je bil proučiti odziv živali na uvedene prehranske novosti na pašniku in vpliv tega na njihov cirkadiani ritem zadrževanja v območju hleva oz. zavetja. Raziskava je bila izvedena v jesensko-zimskem času, v mešani čredi 19 ženskih živali (9 koz, 10 ovc), na pašniku FKBV PRE Drobnica v Pivoli. Uvedene prehranske novosti (NO – cisterna, prevleka za cisterno, bala in solni kamen) so bile nameščene na območje odprtega hleva oz. staje, kjer se živali zadržujejo med hranjenjem in počitkom. Odziv živali smo spremljali in analizirali s pomočjo lovskih sledilnih kamer, ki so pokrivale različne zorne kote in zabeležile kratke posnetke dogajanja v območju. Rezultati raziskave so pokazali močan vpliv NO na aktivnost živali ter potrdili predvidevanja o značajskih razlikah med obema vrstama. Ovce so se na uvedene novosti odzvale previdno in zadržano, v času prisotnosti NO so k hlevu prihajale kasneje, z okrog 30-minutnim zamikom (p<0,0001), medtem ko so koze pokazale izrazitejšo stopnjo raziskovalnega vedenja in v času prisotnosti NO k hlevu prihajale prej, okoli 30 minut bolj zgodaj (p<0,0001). Po habituaciji na predmet sta obe vrsti pokazali povečano stopnjo aktivnosti na območju hleva (npr. manipulacija NO, zadrževanje pri NO, hranjenje, pitje itd.). Prehranske novosti v okolju imajo velik vpliv na obnašanje živali, ki imajo glede na vrsto različen adaptacijski čas. Glede na naše rezultate je pri uvajanju sprememb na pašniku potrebno upoštevati vrstno specifične značilnosti pašne živine.
Ključne besede: ovce, koze, etologija, neofobija, prehrana
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (945,99 KB) |
2. Poznavanje in uporaba fermentiranih živil v prehrani predšolskih otrokErika Kolednik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Fermentacija je že tisočletja ključen proces za podaljšanje roka uporabe in
izboljšanje prehranskih lastnosti živil. Predstavlja anaeroben proces, ki prinaša
biokemijske spremembe, kot so tvorba mlečne kisline, alkohola in vitaminov, ter zaradi
nastalih bioaktivnih snovi pozitivno vpliva na zdravje ljudi.
Metode: Študija analizira poznavanje in uporabo fermentiranih živil med starši
predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na zbiranju podatkov s poudarkom na
vprašanjih o ozaveščenosti o fermentiranih živilih ter njeni vključitvi v prehrano otrok.
Rezultati: Večina anketirancev je potrdila vključevanje fermentiranih živil v prehrano
otrok, čeprav ne tako pogosto, kot je bilo pričakovano. Ključen rezultat je bil
pomanjkanje informacij o fermentiranih živilih s strani zdravstvenih delavcev
(informacije o fermentiranih živilih je od zdravstvenih delavcev prejelo le 10 %
anketirancev).
Razprava in zaključek: Nadaljnji koraki bi lahko vključevali izobraževalne kampanje za
starše o koristih fermentiranih živil za zdravje otrok, s poudarkom na vlogi zdravstvenih
delavcev pri informiranju staršev. Prav tako bi bilo smiselno nadaljevati s študijami
drugih dejavnikov, ki vplivajo na uporabo fermentiranih živil med starši predšolskih otrok
ter razvijati smernice za spodbujanje zdrave prehrane v tej populaciji.
Ključne besede: fermentirana živila, predšolski otroci, prehrana
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 50
Celotno besedilo (3,36 MB) |
3. Prehranske navade in gibalna dejavnost otrok v zgodnjem otroštvu : magistrsko deloDenis Cvahte, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati prehranske navade otrok ter gibalno dejavnost v obdobju prehoda iz vrtca v osnovno šolo.
Sama raziskava je zajemala 136 učencev od tega 71 dečkov in 65 deklic starih med 5 in 6 let iz dveh različnih vrtcev ter njune podružnice v severovzhodni Sloveniji. Podatke o prehranskih navadah ter gibalni dejavnosti otrok v obdobju prehoda iz vrtca v osnovno šolo smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili starši otrok.
Rezultati kažejo, da se otroci prehranjujejo v skladu z zdravim načinom prehranjevanja, kar pomeni, da imajo dovolj obrokov skozi dan, njihovi obroki vsebujejo vsa potrebna hranila, le redko pa posegajo po nezdravih in hitro pripravljenih obrokih.
Raziskava je pokazala, da so otroci pretežno aktivni skozi dan, kar pomeni, da svoj prosti čas namenijo gibalnim dejavnostim, se poslužujejo visoko in nizko intenzivnih dejavnosti ter obiskujejo športne aktivnosti tudi zunaj vzgojno izobraževalnega zavoda.
Ključne besede: otroci, prehrana, gibalna dejavnost, prehranjevalne navade
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,52 MB) |
4. Turizem in blaženje podnebnih sprememb : oblikovanje modela ocene ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji, in priporočil za zmanjševanje ogljičnega odtisa v slovenskem turizmu2024, znanstvena monografija Opis: Pričujoča monografija je rezultat projekta »CRP V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj turizma v Sloveniji«. Gre za ciljni raziskovalni projekt, namenjen oblikovanju strateških predlogov ukrepov za zmanjševanje ogljičnega odtisa slovenskega turizma in njegovo prilagajanje na podnebne spremembe na podlagi dejanskih podatkov in poglobljenega modela, ki vključuje specifičnosti zbiranja podatkov o turizmu v Sloveniji. V monografiji so predstavljeni rezultati, ki naslavljajo naslednje cilje projekta: 1. Oblikovanje in testiranje modela ocene ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji, na ravni destinacij s podanimi prvimi rezultati; 2 Oblikovanje strateških priporočil na ravni države, občin in javnih ter zasebnih ponudnikov z ukrepi v namen spremljanja in zmanjševanja ogljičnega odtisa slovenskega turizma. Rezultati naslavljajo doseganje ciljev Pariškega podnebnega sporazuma, Evropske zelene direktive, Strategije Slovenije 2030, Načrta za okrevanje in odpornost in Strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2022 – 2028. Končna priporočila prispevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega turističnega gospodarstva in utrjevanju Slovenije kot zelene destinacije.
Ključne besede: podnebne spremembe, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, prevoz, nastanitve, doživetja, prehrana turistov
Objavljeno v DKUM: 28.06.2024; Ogledov: 154; Prenosov: 37
Celotno besedilo (7,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vzpostavitev učne kmetije v kontekstu izvedbe vsebin o prehrani na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloSara Smrke, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri učenci razredne stopnje poznajo proces pridelave in predelave hrane in kako bi jim to lahko približali s pomočjo programa, ki bi ga ponudili osnovnim šolam v sklopu učne kmetije. Delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene oblike pouka, učne kmetije, pomen prehrane v učnem načrtu, pomen kmeta in lokalno pridelane hrane. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 177), katere rezultati so pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo so vključeni učenci tretjih in petih razredov iz treh okoliških osnovnih šol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se učenci zanimajo za obisk učne kmetije in kakšno je njihovo predznanje o delu na kmetiji. Rezultati pokažejo, da si učenci zelo želijo obiskati kmetijo. To vodi do priprave progama, ki je predstavljen v praktičnem delu naloge. Načrtovani program učne kmetije – »Pridne roke, sit trebuh« se izvede z učenci 3. razredov osnovne šole. Pripravi se dan na kmetiji, kjer se usvaja znanje o pridelavi in predelavi hrane. Ob tem se načrtuje tudi program, ki bi ga bilo možno izvesti z učenci 5. razredov.
Ključne besede: prehrana, učna kmetija, predelava mleka, pouk zunaj učilnice
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 30
Celotno besedilo (10,53 MB) |
6. 8-tedenski program za preoblikovanja telesa : diplomsko deloNino Rat, 2024, diplomsko delo Opis: Vadbeni protokol je natančno določen načrt, ki se uporablja pri vadbi ali rehabilitaciji. Ta protokol običajno vsebuje natančna navodila o tem, katere vaje izvajati, kako dolgo trajajo, koliko ponovitev ali serij naj se izvede, kako pogosto naj se izvaja vadba in kakšna naj bo intenzivnost. Vadbeni protokoli so oblikovani tako, da dosežejo specifične cilje, kot so izboljšanje moči, vzdržljivosti, gibljivosti ali rehabilitacija po poškodbi. Pomembno je, da se vadbeni protokoli prilagodijo posameznikovim potrebam, sposobnostim in ciljem ter da jih izvajamo pod strokovnim nadzorom, še posebej v primerih rehabilitacije ali zahtevnejših vadbenih programov.
V sklopu diplomske naloge sem naredil študijo primera, kar pomeni, da sem za izvedbo vadbenega programa kot tudi meritve uporabil samo enega moškega kandidata. Glede na zastavljene cilje so končne meritve bile uspešne, saj sem uspešno dosegel vse cilje, ki sem si jih zadal pred pripravo 8 – tedenskega programa za preoblikovanje telesa.
Ključne besede: preoblikovanje telesa, hipertrofija, zdrava prehrana
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 14
Celotno besedilo (7,76 MB) |
7. Vrstna, funkcionalna in filogenetska pestrost plena treh vrst sovNuša Vinko, 2024, magistrsko delo Opis: Prehrana sov je pogost predmet raziskav, saj poleg podatkov o vrstah, ki jih plenijo, pridobimo tudi podatke o plenilskem vedenju in specializiranosti plenilca ter podatke o lokalni favni malih sesalcev. Z metodo analize izbljuvkov, pridobljenih podatkov s pomočjo metaanalize in statistične analize vzorcev sem v nalogi raziskala vrstno, funkcionalno in filogenetsko pestrost plena in posledično prehrano pegaste sove, Tyto alba, lesne sove, Strix aluco, in male uharice, Asio otus, na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati cenilk vrstne pestrosti razkrivajo, da pegasta sova izkazuje najvišjo vrstno pestrost, tesno ji sledi lesna sova, mala uharica pa izkazuje najnižjo raznolikost vrst. Pegasta sova ima prav tako največjo funkcionalno pestrost, pri čemer ima lesna sova nekoliko nižje, a še vedno znatno visoke vrednosti. Filogenetska pestrost je najvišja pri lesni sovi, sledi pegasta sova in nato mala uharica. Te ugotovitve kažejo na različne ekološke strategije in različnost prehrane obravnavanih sov. Pegasta sova deluje kot generalist in izkorišča raznolik nabor plena. Lesna sova ima uravnotežen pristop in pleni vrste raznolikih evolucijskih linij. Mala uharica izkazuje najbolj specializirane prehranjevalne navade z najnižjimi vrednostmi na vseh obravnavnih nivojih. Ugotovitve zagotavljajo vpogled v diferenciacijo in delitev ekoloških niš ter plena med preučevanimi vrstami sov, s poudarkom na pomembnosti upoštevanja več vidikov pestrosti za celovite ekološke ocene.
Ključne besede: prehrana sove, vrstna pestrost, funkcionalna pestrost, filogenetska pestrost, analiza izbljuvkov, metaanaliza
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 352; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,93 MB) |
8. Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko deloValentina Bedrač, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi.
Ključne besede: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 333; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,54 MB) |
9. |
10. Enteralna prehrana v domači oskrbiIrena Rihter, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Področje enteralne prehrane v domači oskrbi se vse bolj uveljavlja kot nujna komponenta v zdravstveni oskrbi. Je način hranjenja, pri katerem je formula enteralne hrane bolniku preko cevke aplicirana v prebavni trakt in se izvaja na bolnikovem domu. Namen zaključnega dela je bilo raziskati uporabo enteralne prehrane na domu, kakovost življenja bolnikov s takim načinom hranjenja in težave s katerimi se srečujejo.
Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo prikazali potek pregleda literature, z orodjem Mixed Methods Appraisal Tool (MMAT) smo izvedli kritično oceno dokazov.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov. Ugotovili smo, da se z multidisciplinarnim pristopom, izobraževanjem bolnikov in izvajalcev nege na domu ter z učinkovito komunikacijo lahko zmanjša tveganje za zaplete pri takem načinu hranjenja, zagotovi se boljša kakovost bolnikovega življenja in nižji stroški zdravstvene oskrbe.
Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da uporaba enteralne prehrane na domu ugodno vpliva na bolnikovo zdravstveno stanje in kakovost življenja. Z različnimi multidisciplinarnimi timi in izobraževanji bi se lažje spopadali s težavami, s katerimi se srečujejo bolniki v domačem okolju. Izbrano področje je premalo raziskano. V prihodnje bi bilo treba narediti več raziskav o kakovosti življenja bolnika z enteralno prehrano v domačem okolju, se seznaniti s težavami s katerimi se srečujejo, s čimer bi pridobili več statističnih podatkov.
Ključne besede: enteralna prehrana, domača oskrba, kakovost življenja, odrasli
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 478; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,26 MB) |
