1. Prehrana pacientov s presajeno ledvicoLejla Bajrić, 2025, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Kronična ledvična bolezen je postopno napredujoče stanje, ki lahko vodi v končno ledvično odpoved. Presaditev ledvice predstavlja enega izmed najpomembnejših načinov zdravljenja končne ledvične odpovedi. Po presaditvi ima prehrana ključno vlogo pri dolgoročnem delovanju presadka ter pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja.
Metode: Zaključno delo temelji na pregledu znanstvene literature o vplivu prehrane na ohranjanje ledvične funkcije po presaditvi ledvice. Uporabljena je bila metoda PIO za strukturirano iskanje virov, izbor literature pa je potekal v skladu s smernicami PRISMA. Vključene raziskave so bile ovrednotene na podlagi hierarhije dokazov. Rezultati so predstavljeni v evalvacijski tabeli ter sintetizirani z uporabo narativne sinteze.
Rezultati: Ugotovili smo, da ustrezna prehrana pomembno vpliva na dolgoročno ohranjanje funkcije ledvičnega presadka, zmanjšuje tveganje za zaplete in izboljšuje kakovost življenja pacientov po transplantaciji. Bistveni prehranski poudarki so uravnotežen vnos beljakovin, nadzor elektrolitov ter individualno prilagojena prehranska obravnava glede na fazo zdravljenja. Posebno učinkoviti so celostni prehranski vzorci, kot so mediteranska, rastlinsko usmerjena in DASH (Dietary Approaches to Stop Hypertension) dieta.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je prehranska obravnava bistvena komponenta uspešnega dolgoročnega zdravljenja po presaditvi ledvice. Treba je okrepiti ozaveščanje in podporo pacientom pri upoštevanju individualnih prehranskih smernic, kar bi lahko dolgoročno prispevalo k boljši funkciji presadka, manjši pojavnosti zapletov ter izboljšani kakovosti življenja.
Ključne besede: kronično ledvična bolezen, transplantacija ledvic, prehrana
Objavljeno v DKUM: 12.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Vpliv redne telesne vadbe na preprečevanje prekomerne telesne mase pri odraslihMarinela Hari, 2025, diplomsko delo Opis: Človek potrebuje telesno dejavnost, da lahko deluje optimalno in ostaja zdrav. Kljub temu se veliko ljudi veliko premalo giba, kar vodi v številne psihične in fizične težave. Dejstvo je, da gibalno aktivna oseba lažje prenaša in se lažje odzove na različne duševne obremenitve, hkrati pa pri izvajanju telesne aktivnosti dobi občutek, da je s svojim prizadevanjem in trudom, naredila zase nekaj koristnega.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov.
Ugotovili smo, da se s športom manj kot nekajkrat tedensko ukvarja 62 % anketiranih. 84 % jih zaužije 3 ali več obrokov na dan. 51 % jih nima težav s spanjem, naspanih pa se zbudi 66 %. Povprečna ocena zadovoljstva z življenjem na lestvici od 0 do 5 je 3,8.
Splošno poznavanje osnovnih načel zdravega načina življenja med sodelujočimi v raziskavi je dobro. Med zaskrbljujoče ugotovitve vseeno sodi ugotovitev, da se približno polovica anketiranih sooča s težavami z nespečnostjo, prav tako pa tudi telesna aktivnost pogosto ni del njihovega vsakdanjika, kar vpliva na njihovo telesno maso.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, fizična aktivnost, zadovoljstvo z življenjem, spanje, prehrana
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,17 MB) |
3. Družinske prehranske navade kot dejavnik tveganja za razvoj debelosti pri otrocihSara Kukovec, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Debelost v otroštvu predstavlja enega največjih javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa, tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju. Prehrana in naše prehranske navade vplivajo na številna tveganja za zdravje, kar pa lahko vodi v razvoj številnih kroničnih obolenj. Debelost je opredeljena kot nenormalno ali prekomerno kopičenje telesne maščobe, ki lahko škoduje zdravju.
Metode: Izvedli smo sistematičen pregled literature, uporabili pa smo deskriptivno metodo dela. Uporabili smo naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Web of Science. Izbor virov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: Izmed 268 identificiranih člankov je bilo v končno analizo vključenih 11. Analiza je pokazala, da tveganje za razvoj debelosti ni posledica zgolj posameznih prehranskih navad staršev, temveč predvsem njihove prepletenosti z drugimi dejavniki. Otroci, ki odraščajo v družinah z ustreznimi prehranskimi vzorci, so bolje zaščiteni pred razvojem debelosti, medtem ko okolja, zaznamovana z nezdravo prehrano, neredno strukturo obrokov in pomanjkanjem starševskega nadzora, predstavljajo pomemben dejavnik tveganja.
Diskusija in zaključek: Družinsko okolje je ključnega pomena pri oblikovanju prehranskih navad otrok ter posledično pri tveganju za razvoj debelosti. Ključnega pomena je ozaveščanje staršev in njihovo vključevanje v klinično obravnavo otrok z debelostjo.
Ključne besede: prehrana, otroška debelost, družina, prehranski vzorci
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (904,11 KB) |
4. Ocena ogljičnega odtisa turizma v Sloveniji : rezultati CRP modela 2023 za leto 2019Zala Žnidaršič, Nejc Pozvek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Turizem močno vpliva na emisije toplogrednih plinov zaradi visoke porabe fosilnih goriv, ki so glavni vir energije v tem sektorju. Pri zgorevanju fosilna goriva sproščajo CO2 ter druge dolgotrajne toplogredne pline, kot so metan, dušikov oksid, in fluoroogljikovodiki. Turizem kot sektor v povprečju prispeva 8 % k svetovnim emisijam CO2, pri čemer je letalski promet največji povzročitelj z 40 % emisij, sledijo avtomobili (32 %) in nastanitve (21 %). Križarke predstavljajo 1,5 % emisij. Pomemben del emisij izhaja tudi iz porabe hrane, pijače, gradnje infrastrukture in storitev. Rezultatov različnih modelov ogljičnega odtisa kažejo, da se poraba in emisije med različnimi vrstami potovanj zelo razlikujejo, od zanemarljivih pri kolesarjenju do najvišjih emisij pri letalskih potovanjih in križarjenju. Modeli za izračun ogljičnega odtisa turističnih dejavnosti se med seboj močno razlikujejo tako po obsegu vhodnih podatkov kot tudi po namenu izračuna ogljičnega odtisa, kar otežuje primerjave in natančne ocene. Za prihodnje analize ogljičnega odtisa turizma je pomembno razviti (vsaj na državni ravni) enoten in dostopen model za izračun ogljičnega odtisa v turizmu.
Ključne besede: modeliranje ogljičnega odtisa, transport, nastanitve, aktivnosti turistov, prehrana turistov
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Franšizing kot podjetniška strategija: kfc in vstop na tuje trgeLuka Bračič, 2025, diplomsko delo Opis: V tem delu je raziskovan franšizing kot eno izmed pomembnejših podjetniških strategij za širitev podjetij na tuje trge. Zanimalo me je predvsem, zakaj se podjetja odločajo za takšen način rasti in kako se ta strategija izkaže v praksi. S pomočjo primera KFC sem analiziral, kako deluje franšizing v panogi hitre prehrane, katere oblike se uporabljajo in kakšne so prednosti ter morebitne omejitve tega pristopa. Pokazalo se je, da franšizing omogoča hitro širitev ob manjšem tveganju in z nižjimi stroški, vendar zahteva premišljen izbor partnerjev in jasno postavljena pravila sodelovanja. Na podlagi teoretičnih spoznanj in študije primera ugotavljam, da je franšizing lahko zelo učinkovita strategija internacionalizacije, še posebej v panogah, kjer sta pomembni prepoznavnost blagovne znamke in ponovljivost poslovnega modela.
Ključne besede: franšizing, internacionalizacija, strategije vstopa, KFC, master franšiza, hitra prehrana.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,39 MB) |
6. Vpliv zmanjšanja soli v prehrani na srčno popuščanjeTajda Natek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zmanjšanje soli v prehrani je že vrsto let glavni nefarmakološki ukrep za obvladovanje srčnega popuščanja. Čeprav njegova učinkovitost ni dokazana, se to prepričanje še vedno uporablja v smernicah klinične prakse. Namen zaključnega dela je raziskati, kako zmanjšanje soli v prehrani vpliva na pacienta s srčnim popuščanjem.
Metode: V zaključnem delu smo s pomočjo pregleda literature ugotavljali vpliv zmanjšanja soli oz. natrija pri srčnem popuščanju. Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo, ki smo jo iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect in Cochrane Library, s pomočjo iskalnega niza, ki se je glasil: ("salt reduction" OR "salt restriction" OR "reducing salt" OR "low sodium diet") AND (eating OR diet OR feeding) AND ("heart failure" OR "congestive heart failure") AND (adults OR patient). Uporabili smo deskriptivno metodo dela. S pomočjo diagrama PRISMA smo prikazali potek pregleda raziskav. Opravili smo narativno sintezo vsebine.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 raziskav. Ugotovili smo, da v večini primerov zmanjšanje ali omejitev soli ali natrija povzroči pogostejše hospitalizacije in umrljivost kot zmeren vnos. Po drugi strani pa lahko zmanjšan vnos soli ugodno vpliva na simptome srčnega popuščanja, izboljša laboratorijske izvide (NT-proBNP), koristi pri klasifikaciji NYHA in izboljša kakovost življenja.
Razprava in zaključek: Pomemben je individualno prilagojen pristop k pacientu s celovito holistično obravnavo, da se lahko določi raven vnosa soli. Zdrav življenjski slog in ozaveščanje o srčnem popuščanju pomembno vplivata na razbremenitev zdravstvenega sistema in zmanjšujeta stroške zdravljenja.
Ključne besede: zmanjšanje soli, natrij, prehrana, srčno popuščanje
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (880,03 KB) |
7. Prehranska priporočila v nogometu in njihovo poznavanje med nogometašicami v Sloveniji : diplomsko deloPia Ciganović, 2025, diplomsko delo Opis: Namen in cilj diplomskega dela je bil s pregledom literature predstaviti prehranska priporočila v nogometu in s pomočjo vprašalnika oceniti nivo znanja nogometašic o teh priporočilih s poudarkom na uravnavanju telesne mase, pomenu makrohranil in mikrohranil, ustrezni hidraciji, športni hrani, prehranskih dopolnilih ter alkoholu. Rezultati raziskave so prikazali, da je znanje nogometašic nezadostno. Pomanjkanje znanja lahko vodi do neustreznih prehranskih navad, kar negativno vpliva na športno uspešnost in dolgoročno ogroža športnikovo kariero. Naloga poudarja potrebo po strokovnem prehranskem izobraževanju v vseh starostnih kategorijah, že od mlajših selekcij in vse do članske ravni, s čimer bi športnicam omogočili boljše razumevanje ter pravilno praktično izvedbo priporočil športne prehrane, kar je ključni dejavnik za doseganje vrhunskih športnih dosežkov ter ohranjanje zdravja.
Ključne besede: športna prehrana, nogometašice, energijske potrebe, hidracija, prehranska dopolnila
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (4,04 MB) |
8. Vpliv prehrane na zdravstveno stanje oseb z multiplo sklerozoAna Auda, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdrava prehrana ima lahko ključno vlogo pri zdravljenju multiple skleroze. Nekateri bolniki z multiplo sklerozo tudi ugotavljajo, da lahko nekatere spremembe v prehrani, kot je zmanjšanje količine zaužite predelane hrane, sladkorja in nasičenih maščob, pripomorejo k izboljšanju simptomov in splošnega počutja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv prehrane na zdravstveno stanje oseb z multiplo sklerozo.
Metode: Uporabljena je bila opisna metoda s pregledom literature v podatkovnih bazah CINAHL (EBSCO), PubMed, ScienceDirect in Google Schoolar. Postopek iskanja literature je bil prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Za kritično oceno je bilo uporabljeno orodje Joanna Briggs Institute. Rezultati so bili prikazani v evalvacijski tabeli in sintetizirani z metodo vsebinske analize.
Rezultati in razprava: Od skupno 1339 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 5 raziskav. Oblikovali smo glavno kategorijo, ki smo jo poimenovali vpliv prehrane na zdravstveno stanje osebe, in tri podkategorije: prehranjevalni način, prehranski dodatki in učinki ustreznega prehranjevalnega načina.
Zaključek: Izbira pravega načina prehranjevanja ima pomembno vlogo pri obvladovanju multiple skleroze. Potrebna je izbira hrane, ki deluje na telo protivnetno. Z izogibanjem živilom, ki povzročajo v telesu vnetje, se lahko zdravstveno stanje izboljša ali pa ohranja.
Ključne besede: Prehrana, multipla skleroza, zdravstveno stanje
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,55 MB) |
9. Vnos ultra-procesiranih živil v sodobni prehrani in tveganje za zdravjeNika Zupanič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: V zadnjih 50 letih so se vzorci prehranjevalnih navad ljudi in proizvodnja hrane močno spremenili. Prehrana in naše prehranjevalne navade vplivajo na številna tveganja za zdravje, kar pa lahko vodi v različne bolezni. Ultra-procesirana živila so tako imenovane industrijske formulacije, ki so priročne, okusne in visoko kalorične. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo o ultra-procesiranih živilih ter njihovem vplivu na zdravje ljudi.
Metode: Izvedli smo »scoping« pregled znanstvene literature, uporabili pa smo deskriptivno metodo dela. Uporabili smo naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Web of Science. S pomočjo diagrama PRISMA smo predstavili izbor virov, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: Izmed dobljenih 173 člankov smo jih 7 vključili v končno analizo. Ugotovili smo, da imajo prehrana in prehranjevalne navade posameznikov močan vpliv na zdravje in na kakovost življenja. Povečan vnos ultra-procesiranih živil vodi v povečano tveganje za mnoge bolezni, kot so: sladkorna bolezen, debelost, bolezni srca itd.
Diskusija in zaključek: Ultra-procesirana živila, ki vedno bolj postajajo del našega vsakdana, imajo mnoge negativne posledice na naše zdravje in splošno kakovost našega življenja. Ključnega pomena je ozaveščanje tako potrošnikov kot zdravstvenih delavcev, kaj točno ultra-procesirana živila so in kakšen je njihov vpliv na zdravje ljudi.
Ključne besede: Sodobna prehrana, ultra-procesirana živila, klasifikacija NOVA, tveganja za zdravje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,17 MB) |
10. Prehranski ukrepi podhranjenega pacienta s cirozo jeterŠpela Javšnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Najpogostejši zaplet ciroze jeter, ki privede do izgube telesne mase in njenega slabšanja zaradi pomanjkanja hranil, metabolnih sprememb in težav pri absorpciji, je podhranjenost. Ta posledično vodi k povečani dovzetnosti za okužbe, dolgotrajnejši hospitalizaciji in upočasnjenemu zdravljenju. Prehranski ukrepi najpogosteje vključujejo individualne prehranske načrte, ki se osredotočajo predvsem na zadosten kaloričen in beljakovinski vnos.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in ScienceDirect. Analizirali smo prosto dostopne članke v angleškem in slovenskem jeziku med letoma 2014 in 2024. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, pri iskanju literature pa smo upoštevali PRISMA priporočila.
Rezultati: S pomočjo identificiranih člankov (n = 19) smo ugotovili, da je pri podhranjenosti zelo pomemben energijski vnos. Priporočila se običajno gibljejo 25–35 kcal/kg telesne mase na dan, odvisno od same stopnje bolezni in aktivnosti pacienta. Poleg energijskega vnosa je pomemben tudi vnos beljakovin (1,2–1,5 g/kg), saj te skrbijo za obnovo mišične mase in zmanjšanje tveganja za razvoj podhranjenosti. Ustrezna kombinacija energije in vseh makro ter mikroelementov lahko izboljša splošno zdravstveno stanje in zmanjša zaplete bolezni.
Razprava in zaključek: Pri podhranjenem pacientu s cirozo jeter lahko s pomočjo ustreznih prehranskih ukrepov pomembno prispevamo k njegovemu izboljšanju zdravstvenega stanja.
Ključne besede: Podhranjenost, ciroza jeter, prehrana
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,36 MB) |
