| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA IN KOMPETENCE REŠEVALCA V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Dorijan Zabukovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vlogo reševalca, njegovo delo in kompetence ter dileme, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Prav tako smo predstavili življenjsko ogrožajoča stanja, ob katerih bolnik potrebuje izvedbo nujnih ukrepov, zdravnik pa ni dosegljiv. Predstavili smo opremo reševalca in vozila, v katerih dela, ter komunikacijo med ekipo in pacientom na terenu ter samo organizacijo nujne medicinske pomoči. Predstavljena so tudi najpogostejša nujna stanja, s katerimi se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Za empirični del diplomske naloge smo potrebne podatke dobili s pomočjo ankete, ki so jo izpolnili reševalci, zaposleni na prehospitalnih enotah po vsej Sloveniji. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2009. V anketi je sodelovalo 70 zdravstvenih reševalcev, raziskava je bila anonimna, uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultate ankete smo analizirali in interpretirali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, medicinska sestra / zdravstvenik, zdravstveni reševalec, prehospitalna ekipa, prehospitalna enota.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 4042; Prenosov: 1134
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

2.
Obravnava pacienta z epileptičnim napadom v prehospitalnem okolju
Marko Tomažič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili tematiko epileptičnih napadov. Predstavili smo vzroke in razloge za pojav, kakor tudi samo razvrstitev in delitev epileptičnih napadov. Prav tako smo opisali epileptični status, ki je najtežja oblika epileptičnih napadov. Pri epileptičnem statusu smo zbrali novejše definicije glede časa potrebnega za nastanek. Opisali smo tudi pravilno prvo pomoč, nujno medicinsko pomoč prehospitalne enote ter obravnavo v bolnišnici pri pacientu z epileptičnim napadom. V raziskavi, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji, nas je zanimalo pogostost srečevanja z epileptičnimi napadi, poznavanje in razlikovanje napadov, ter samo poznavanje pravilnih ukrepov pri obravnavi pacienta z epileptičnimi napadi. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da so epileptični napadi dokaj pogosti pojav v prehospitalnem okolju in da so zdravstveni reševalci dobro usposobljeni za obravnavo z njimi.
Ključne besede: epileptični napad, epileptični status, NMP, prehospitalna enota, zdravstveni reševalec
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 1664; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

3.
Poznavanje in varna uporaba zdravil v rokah reševalca
Marjan Zupanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Dajanje terapije danes jemljemo zdravstveni delavci kot rutinski poseg. Vendar aplikacija zdravil nikoli ni le rutinski poseg, ampak zahteva znanja iz farmakologije, anatomije, fiziologije, patologije, ter strokovnost, natančnost, odgovornost… Navsezadnje moramo vedeti, kaj delamo, zakaj in kako delamo, kaj se dogaja pri dajanju terapije in kaj se lahko bolniku ali poškodovancu tudi ob tem zgodi. Diplomsko delo temelji na teoretični deskriptivni metodi dela v katerem smo s slovensko in tujo literaturo predstavili pomen poznavanja in varne uporabe zdravil v nujni medicinski pomoči med reševalci v zdravstvu. Glavni namen diplomskega dela je predstaviti katera vrste zdravil in stranske učinke bi moral poznati reševalec, delovanje zdravil, način dajanja in pravočasno ter ustrezno ukrepanje. Izpostavili smo pomen pravilnega shranjevanja zdravil v reševalnem vozilu, pomen timskega dela, komunikacije, kompetenc, etične moralne odgovornosti. Opisali smo pomen pravočasnega in pravilnega dokumentiranja ter pasti in nevarnosti v prehospitalnem okolju in kazenske odgovornosti v primeru preseganja kompetenc in incidenta.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalec, aplikacija zdravil, prehospitalna enota, komunikacija, tim.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1413; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (805,81 KB)

4.
Stres pri delu v nujni medicinski pomoči - prehospitalna enota
Matej Ploder, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu smo se lotili vprašanja, kako stres vpliva na delo reševalcev v prehospitalni enoti nujne medicinske pomoči. Reševalci in zdravniki nujne medicinske pomoči se vsakodnevno srečujejo s situacijami, ki vplivajo na njihovo nadaljnjo delo, počutje in psihično stabilnost, predvsem pa na njihovo zdravje, od tragičnih nesreč, katerim so priča, do trenutkov, ko svojega poslanstva ne bi zamenjali za nič na svetu. Pri raziskavi smo ugotavljali, kaj reševalcem sploh predstavlja največji stres: izmensko delo, otroci udeleženi v prometnih nesrečah ali drugih nesrečah in v kolikšni meri jih skrbi za lastno varnost. Ugotoviti želimo kako se spopadajo s stresom in ali imajo možnost strokovne pomoči. Pri izdelavi teoretičnega diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer nam je bila v pomoč slovenska in tuja literatura. Za empirični del diplomskega dela pa smo uporabili kvantitativno metodo dela. Pridobljene podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel in jih prikazali v grafični obliki. Rezultati: Ugotovili smo, da se reševalci v službi nujne medicinske pomoči – prehospitalne enote, srečujejo s stresom na delovnem mestu. Prav tako smo ugotovili, da se polovica anketiranih ne zaveda, da so pod stresom. Sklepi: Potrebno se je zavedati, da obstajajo službe, v katerih ni mogoče vplivati na stres in stresne situacije. Mogoče pa je z dobrimi medsebojnim odnosi, telesnimi aktivnostmi ter življenjskim slogom njegov vpliv zmanjšati in obvladovati.
Ključne besede: stres, stresne situacije, delo, nujna medicinska pomoč, prehospitalna enota
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1410; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (950,32 KB)

5.
Prehospitalna oskrba pacienta z epileptičnim napadom
Miha Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili problematiko epileptičnih napadov. Predstavili smo razvrstitev in delitev epileptičnih napadov kakor tudi same vzroke in razloge za ta pojav. Opisali smo tudi najtežjo obliko epileptičnega napada, torej tako imenovan epileptični status. Opisali smo pravilno prvo pomoč, ki jo izvajajo laiki, sprejem nujnega klica na številki 112 ter oddajo intervencije prehospitalni enoti nujne medicinske pomoči, nujno medicinsko pomoč, ki je v domeni prehospitalnih enot nujne medicinske pomoči, ter kasnejšo obravnavo pacienta z epileptični napadom v terciarni ustanovi. V raziskavi, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji, nas je zanimalo, kako pogosto se slovenski zdravstveni reševalci srečujejo s tem pojavom, njihovo poznavanje in razlikovanje med epileptičnimi napadi ter izvajanje pravilnih ukrepov pri obravnavi takega pacienta. Z izvedeno raziskavo smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili, in ugotovili, da epileptični napadi niso redek pojav v prehospitalnem okolju in da so zdravstveni reševalci v Sloveniji odlično usposobljeni za obravnavo takšnih intervencij.
Ključne besede: epilepsija, zdravstveni reševalec, prehospitalna enota
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 243; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (849,22 KB)

6.
Analgezija v predbolnišničnem okolju
Matej Ploder, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Bolečina je eden izmed najpogostejših vzrokov, zaradi katerih se ljudje zatekajo po nujno medicinsko pomoč. Analgezija v predbolnišničnem okolju ima velik pomen. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je bolečina prepoznana ter kako dobro in na kakšen način je zdravljena. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Instrument zbiranja podatkov so bili pregledani protokoli nujne intervencije (PNI). Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics 21) in Microsoft Office Excel 2015. Rezultati: Študija je zajemala vsebino oz. pregled 100 protokolov nujne intervencije (PNI). Povprečna starost pacientov je bila pri moških 57,61 leta in pri ženskah 65,12 leta. V raziskavi smo obravnavali 42 poškodb in 58 bolezenskih stanj. Podatki kažejo, da je bila povprečna vrednost bolečine, ki so jo pacienti izrazili ob prihodu ekipe NMP, 5,59 po VAS-lestvici. Povprečna vrednost bolečine po aplikaciji NSAID, opioidnega analgetika ali kombinaciji obeh pa je znašala 2,33 po VAS, kar pomeni, da se je bolečina povprečno zmanjšala za 58,31 %. V raziskavi smo ugotovili, da je bil najpogosteje apliciran NSAID natrijev metamizolat v odmerku 2,5 g, v kategoriji opioidnih analgetikov je bil najpogosteje apliciran tramadol v odmerku 100 mg. V 29 primerih smo uporabili kombinacijo NSAID in opioidnega analgetika, najpogosteje natrijev metamizolat v kombinaciji s tramadolom. Interpretacija in zaključek: Podatki v raziskavi kažejo, da je bila bolečina vedno zdravljena in prepoznana. Izbrana analgezija je bila ustrezna, kar se je izkazalo po pacientovih izražanjih bolečine po VAS (vizualna/verbalna analogna skala).
Ključne besede: bolečina, analgetiki, NSAID, opioidi, vizualna/verbalna analogna skala, prehospitalna enota, protokoli, nujna intervencija
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 81; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (847,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici