Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Perception of personal participation of the nurses in resuscitation procedures : a qualitative study
Anton Koželj, Maja Strauss, Vita Poštuvan, Anže Strauss Koželj, Matej Strnad, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Objectives: Resuscitation is one of the most stressful tasks in emergency medicine. The participation of nurses in this procedure can have specific effects on them. In this research, we wanted to find out what these effects are. Materials and Methods: A qualitative approach by conducting semi-structured interviews was used, and a thematic data analysis of the recorded interviews was carried out. The collected data were transcribed verbatim, with no corrections to the audio recordings. The computer program ATLAS.ti 22 was used for the qualitative data analysis. Results: Eleven male registered nurses were interviewed, with an average of 18.5 years of experience working in a prehospital environment (max. 32/min. 9). A total of 404 min of recordings were analyzed, and 789 codes were found, which were combined into 36 patterns and 11 themes. As the most stressful situations, the interviewees pointed out the resuscitation of a child, familiar persons, conflicts with the environment, conflicts within the resuscitation team, nonfunctioning or insufficient equipment, complications during resuscitation, and resuscitating a person only for training. As positive effects, the interviewees cited successful resuscitations or their awareness that, despite an unsuccessful resuscitation, they did everything they could. Conclusions: Participation in these interventions has a specific positive or negative impact on the performers. The interviewees shared the opinion that they can cope effectively with the adverse or stressful effects of resuscitation. Yet, despite everything, they allow the possibility of subconscious influences of this intervention on themselves.
Ključne besede: resuscitation, personal experiences, paramedics, prehospital environment
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (307,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Kakovost in varnost predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom
Blaž Ciglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe in mora vsebovati vse aktivnosti za usklajevanje med zdravstvenimi delavci ter kontinuirano oskrbo življenjsko ogroženega pacienta. Namen je bil raziskati proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, sodelovalo je 63 zaposlenih v nujni medicinski pomoči iz treh Zdravstvenih domov ter 71 zaposlenih iz dveh Urgentnih centrov. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi opisne statistike, Kruskal-Wallisovega testa in Mann-Whitney U testa. Rezultati: Podatki o izmerjenih vitalnih funkcijah predstavljajo najpomembnejše podatke v procesu predaje življenjsko ogroženega pacienta za zaposlene v nujni medicinski pomoči v 63,5 % in za zaposlene v urgentnih centrih v 67,7 %. 87,3 % zaposlenih v nujni medicinski pomoči in 87,2 % zaposlenih v urgentnih centrih ne pozna nobenega pripomočka za strukturirano predajo življenjsko ogroženega pacienta. Med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči in zaposlenimi v urgentnih centrih ni bila ugotovljena statistično pomembna razlika (U = 2049,500; p = 0,375) v oceni potrebe po uvedbi strukturirane predaje. Razprava in sklep: Kakovost procesa predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je začetni kazalnik kakovosti in varnosti obravnave pacienta, ki ima vpliv na vse nadaljnje obravnave. Za razvoj omenjenega procesa je ključnega pomena njegovo raziskovanje in uvedba standardizacije.
Ključne besede: predaja pacienta, prehospital, nujna medicinska pomoč, urgentni center, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1152; Prenosov: 204
Celotno besedilo (918,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh