1.
Pomen in vloga embalaže ter njen vpliv na živilaLucija Praprotnik Golenač, 2019, diplomsko delo
Opis: Embalaža je danes široko uporabljana. Poznamo več vrst embalaže, vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Pri uporabi embalaže se pogosto premalo zavedamo nevarnosti, ki jo le-ta lahko predstavlja za naše zdravje. Tako smo se odločili, da na osnovi pregleda obstoječe literature raziščemo, ali je steklo res inertno in kako je z prehajanjem snovi iz plastike in drugih materialov v živila. Ugotovili smo, da je steklo, ki se splošno uporablja za hrambo živil, neoporečno, kar pa ne velja za silikatno in svinčevo steklo. Večje težave so pri plastiki, kjer v hrano prehaja precej oporečnih snovi. V glavnem gre za hormonske motilce, kot so bisfenol A (BPA),bis (2-etilheksil) ftalat (DEHP), dioksini in poliklorirani bifenili (PCB). Ti negativno vplivajo na naše zdravje, saj so kancerogeni, glede na raziskave pa vplivajo tudi na reproduktivno sposobnost. Tudi embalaža iz papirja ni povsem varna, saj se preko in iz papirja v hrano lahko izločajo nevarne tiskarske barve, benzidin in mineralna olja, ki so prav tako dokazano rakotvorne. Pri embalaži iz kovine, ki se pogosto uporablja za izdelavo konzerv, težavo predstavljajo premazi z laki v notranjosti konzerv, ki vsebujejo težke kovine in melamin, med drugim pa tudi hormonske motilce, predvsem BPA. Steklo torej ostaja edina inertna embalaža za živila. Z napredovanjem analitičnih metod je mogoče pričakovati, da se bo seznam neželenih snovi, ki prehajajo iz embalaže v živila, le še povečeval.
Ključne besede: embalaža, steklo, plastika, prehajanje, hormonski motilci
Objavljeno v DKUM: 06.09.2019; Ogledov: 2161; Prenosov: 330
Celotno besedilo (1,09 MB)
