| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocene in stališča policistov do dela Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu : magistrsko delo
David Smolej, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenska policija je organizirana hierarhično v treh nivojih. Vrh policije sestavlja generalna policijska uprava, srednji nivo policijske uprave, na dnu pa se nahajajo policijske postaje. Na vseh stopnjah organizacije policisti za dosego zakonsko določenih nalog izvajajo tudi represivne oblike policijskega dela, ki pa morajo biti v skladu s pravnimi akti in spoštovanjem človekovih pravic. Če policisti pravice državljanov kršijo, se ti lahko pritožijo na policijo, kjer nadalje steče pomiritveni postopek pri vodji organizacijske enote, v določenih primerih pa se pritožba obravnava na seji senata. Če so kršitve policistov hujše in imajo znake kaznivega dejanja ter je izražena volja oškodovanca, pa zoper policista steče predkazenski postopek. Do leta 2007 so bile za preiskovanje teh kaznivih dejanj pristojne službe notranje zaščite v policiji. Takšna ureditev je dajala videz nepristranskosti, kar je z nekaterimi odločbami potrdilo več sodišč. Zato je bil ustavljen današnji Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu (v nadaljnjem besedilu Posebni oddelek), ki neodvisno od policije in vlade preiskuje vsa kazniva dejanja, ki jih storijo uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku. Ker nas je zanimalo, kakšne so ocene in stališča policistov do njihovega dela, smo med 440 policisti na območju Republike Slovenije opravili empirično raziskavo. Ugotovili smo, da so policisti najbolj zadovoljni z odnosom policistov na Posebnem oddelku, nekoliko manj pa z njihovimi interpersonalnimi kompetencami. Toda ugotovili smo tudi, da tisti, ki so interpersonalne kompetence ocenili visoko, tudi bolj intenzivno opravljajo naloge policije po končanem postopku. Policisti, ki so bili osumljeni kaznivih dejanj, so dokaj zadovoljni s potekom postopka. Vsi policisti pa ocenjujejo, da zmerno intenzivno opravljajo naloge policije tudi v času, ko so v postopku na Posebnem oddelku.
Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopek, pregon uradnih oseb, stališča, analize, magistrska dela
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1778; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (581,29 KB)

2.
Policisti kot storilci prekrškov in kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mitja Pelcl, 2012, diplomsko delo

Opis: S kriminaliteto se vsakodnevno srečujemo v vseh državah sveta. Poleg splošne, gospodarske in organizirane kriminalitete je še posebej potrebno izpostaviti in opozoriti na kriminaliteto modrih ovratnikov. Gre namreč za nezakonita ravnanja policistov, ki v bistvu sploh niso redka. Tukaj mislimo predvsem na prekrške, čeprav ne izostajajo tudi (hujša) kazniva dejanja, ki pa se vendarle dogajajo v nekoliko manjši meri. Znano je torej, da policija po eni strani predstavlja zakon, po drugi strani pa ga tudi krši. Poleg policijskega nasilja, korupcije itd. štejemo tudi nezakonita ravnanja policistov med deviantne ali odklonske pojave. Dejavniki oziroma vzroki, ki vplivajo na tovrstno odklonsko vedenje ali reagiranje policistov, so različni in jih ne gre poenostavljati. Med njimi je vsekakor tudi stres, kajti služba policista zna biti dandanes zahtevnejša, kot se to morda zdi na prvi pogled: tukaj so prisotni pritiski nadrejenih; venomer so na očeh javnosti, ki pričakuje policista in njegovo vedenje v brezhibni luči; zakonodaja se pogosto spreminja itd. Prav tako je potrebno poudariti, da se v izrednih okoliščinah, v krizni situaciji, ko ni veliko časa za preudaren razmislek, lahko zgodi, da vede ali nevede ravna policist nezakonito, čeprav tega ni nameraval. Dejstvo je, da so tudi policisti samo ljudje in da je v prihodnosti vendarle zastonj pričakovati, da se ne bi možje v modrem nikoli več znašli na drugi strani zakona. Kljub temu si policija mora prizadevati, da do takšnih neodgovornih ravnanj, ki lahko nosijo daljnosežne posledice, sploh ne bi prišlo. Ne samo, da nezakonita ravnanja policistov mečejo slabo luč na policijo, ampak obenem vzbujajo dvom v pravno državo in slabšajo odnos ter zaupanje s strani državljanov. Da bi bilo takšnih ravnanj policistov čim manj, je potrebna že ustrezna kadrovska politika, ki nepristransko in brez izjem skozi več različnih sit sprejema le najboljše kandidate, katere je nato treba tudi na primeren način usposobiti in izobraziti. Če pa se vendarle dogodi, da policist ravna v nasprotju z zakonom, je zelo pomembno, da takšno dejanje ne ostane prikrito, neraziskano in nekaznovano. K temu pa lahko pripomoremo tudi državljani z dobrim poznavanjem in zavedanjem svojih pravic.
Ključne besede: policija, policisti, storilci, prekrški, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, notranje preiskave, pregon uradnih oseb, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1635; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici