| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA PRI NAKUPU IN PRODAJI NEPREMIČNIN
Aljaž Ferletič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v uvodnih poglavjih opisuje osnovne dileme potrošnikov pri trgovanju z nepremičninami. Pri tem primerja rizike, ki se pojavljajo, kadar se odločijo nakup ali prodajo izvesti brez pomoči strokovnjakov z možnostmi njihovega izničenja, kadar k poslom vključijo različne strokovnjake. V nadaljevanju so podani osnovni pravni pojmi in instituti, ki se pojavljajo ob nepremičninskih transakcijah ter njihova umeščenost v slovenskem pravnem redu. V jedru naloge so podani obligacijskopravni in stvarnopravni instituti, ki lahko služijo kot zavarovanja pri trgovanju z nepremičninami. Pri tem so poleg teoretične osnove institutov podane še nekatere možnosti njihove aplikacije za utrditev nepremičninske transakcije. Najprej so na kratko obravnavani obligacijskopravni instituti, ki lahko služijo kot zavarovanja pri nakupu in prodaji nepremičnine. Tem sledijo stvarnopravna zavarovanja, kjer je opisana možnost pridržanja zemljiškoknjižnega dovolila, hipoteka, predznambe in zaznambe ter zemljiški dolg. Hipoteka v nalogi zavzema osrednje mesto, saj se od stvarnopravnih zavarovanj v slovenskem pravnem prostoru najpogosteje pojavlja. Prav tako so pri hipoteki razložena najpomembnejša načela stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. Na koncu naloge je opisan zemljiški dolg, ki pa je opisan izključno na teoretični podlagi.
Ključne besede: zavarovanja pri trgovanju z nepremičninami, nakup in prodaja nepremičnin, stvarnopravna zavarovanja, zadržanje zemljiškoknjižnega dovolila, hipoteka, predznamba, zaznamba, zemljiški dolg
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2260; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (304,09 KB)

2.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Iris Zakrajšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pomembna je za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri premičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, pri nepremičninah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Oblike vpisa v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, ki so glavni vpisi. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Z vknjižbo se izkaže nepogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. S predznambo, pa se doseže pogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi zasebne listine, katera ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, ter na podlagi nepravnomočnih oziroma nedokončnih odločb ipd. Za razliko od vknjižbe in predznambe, pa se z zaznambo opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, in tudi nadhipoteke. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To so stvarne pravice ter nekatere obligacijske pravice, ki jih določa 13. člen ZZK-1. Stvarne pravice imajo absolutne učinke, kar pomeni, da delujejo proti vsakomur. Zaradi tega obstaja omejeno število (numerus clausus) stvarnih pravic: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijskih pravic, pa je neomejeno, saj jih je mogoče poljubno ustanavljati in učinkujejo relativno, le med strankami pogodbenega razmerja. Zakon pa določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo le določene obligacijske pravice, ki pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo omejeno absolutne učinke. Te numerus clausus obligacijske pravice so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. S sprejetjem novele ZZK-1C, ki je začela veljati 5. Aprila 2011, so se bistveno spremenila pravila zemljiškoknjižnega prava. Zakonodajalec je z novelo uvedel skoraj popolno informatizacijo zemljiške knjige, spremenil nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Na podlagi teh sprememb, je prišlo do posebnosti pri vpisovanju nekaterih pravic, glede na novi koncept osnovnega in širšega pravnega položaja nepremičnin. V diplomskem delu bom te posebnosti še posebej poudarila in obrazložila.
Ključne besede: zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo, javna listina, zasebna listina, zemljiškoknjižno dovolilo, stvarne pravice, obligacijske pravice, vknjižba, predznamba, osnovni in širši pravni položaj nepremičnine.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 2486; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
PRAVNA UREDITEV PREDZNAMB
Matej Šajt, 2013, diplomsko delo

Opis: Predznamba je vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo, ki učinkuje pod odložnim (suspenzivnim) pogojem, da se le-ta kasneje opraviči. V primer, da se predznamba opraviči, učinkuje enako kot vknjižba od trenutka vložitve zemljiškoknjižnega predloga za predznambo – izpolni se pogoj, ki je manjkal za popolno vknjižbo. Na podlagi predznambe se stvarne in druge pravice pridobijo, spremenijo, obremenijo ali prenehajo. Je oblika zavarovanja knjižnih pravic v primerih, ko vpis pravice še ni možen, vendar je pravni temelj pridobitve pravic izkazan. Vpis predznambe se lahko predlaga za nepravnomočne sodne odločbe, s katerimi se odloča o lastninski pravici, sodne odločbe, izdane po predpisih v izvršilnem postopku, sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če gre za dolg, zavarovan z zastavno pravico in zasebno listino, ki ne vsebuje pogoja za vknjižbo. Zahtevo za vpis predznambe lahko vloži vsakdo, ki izkaže pravni interes. Predznambo je potrebno opravičiti v roku 1 mesca (30 dni) od dneva vpisa. Če v roku za opravičbo ni podanega predloga za vknjižbo pravice v predznamovanem vrstnem redu, se na predlog upravičenca dovoli izbris predznambe. Samo opravičenje pa je mogoče tudi po preteku roka, vse dokler predznamba ni izbrisana.
Ključne besede: predznamba, opravičba, izbris predznambe, učinki predznambe, zemljiška knjiga, nepremičnina, stvarno pravo, nepremičninsko pravo, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 843; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (273,00 KB)

4.
PRAVNA UREDITEV PREDZNAMB S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Vanessa Maksimović, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Pravna ureditev predznamb s poudarkom na sodni praksi, poudarja pomembnost instrumenta predznambe v pravnem prometu z nepremičninami in prenosu lastninske pravice.Predznamba je namenjena vpisovanju pogojne pridobitve oziroma prenehanja pravice. Zaradi te lastnosti se bistveno razlikuje od drugih instrumentov glavnega vpisa, to sta vknjižba, ki služi vpisovanju nepogojne pridobitve oziroma prenehanja pravice in zaznamba, s pomočjo katere se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva.
Ključne besede: predznamba, vknjižba, zaznamba, glavni vpis, izbris, zemljiška knjiga, promet z nepremičninami, sodna praksa, zemljiškoknjižno sodišče, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno: 02.09.2014; Ogledov: 955; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (615,35 KB)

5.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO S POUDARKOM NA VPISU SLUŽNOSTNE PRAVICE
Urša Dragovan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vpis pravic v zemljiško knjigo, pri čemer je poudarek na vpisovanju služnostne pravice, kot ene izmed stvarnih pravic, ki se v skladu z zakonom vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako se najprej seznanimo s samo zemljiško knjigo, kot pravno evidenco in katastrom, kot dejansko evidenco o nepremičninah. Seznanimo se tudi z osnovnimi načeli zemljiškoknjižnega prava. Nadalje diplomska naloga obravnava glavne (vknjižba, predznamba in zaznamba) in pomožne (poočitev in plomba) vpise v zemljiško knjigo, preostale stvarne pravice, ki se lahko vpisujejo v zemljiško knjigo in sam način njihovega vpisovanja, kot tudi obligacijske pravice ter pravna dejstva, ki jih je skladno z zakonom mogoče vpisovati v zemljiško knjigo. Ta del diplomske naloge služi kot uvod v glavni del diplomskega dela, to je vpisovanju služnostne pravice v zemljiško knjigo. Služnost je omejena stvarna pravica na tuji stvari. Služnosti v osnovi delimo na stvarne in osebne. Stvarna služnost vselej izhaja iz povezanosti dveh nepremičnin, to je gospodujoče in služeče nepremičnine. Tako je s stvarno služnostjo lahko obremenjena samo lastninska pravica na nepremičninah. Stvarna služnost se nikoli ne ustanovi v korist določene osebe, temveč se vpisuje v korist vsakokratnega imetnika gospodujoče nepremičnine. V kolikor bi to želeli, imamo na voljo institut neprave stvarne služnosti. Neprava stvarna služnost je po svoji vsebini stvarna služnost, a jo je mogoče ustanoviti v korist določene osebe. Stvarne služnosti se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo in sicer pri služeči nepremičnini. V kolikor bo zemljiškoknjižno sodišče vpis dovolilo, bo tudi po uradni dolžnosti odločilo o poočitvi obstoja služnosti pri gospodujoči nepremičnini. Pomembno je, da se vsebina služnosti, ki se ustanavlja, natančno opiše, saj sama vsebina stvarne služnosti z zakonom ni določena. Osebne služnosti (užitek, raba in služnost stanovanja) se vselej ustanovijo v korist določene fizične ali prave osebe. Predmet osebnih služnosti so stvari ali pravice, ki dajejo koristi, pri čemer se užitek lahko ustanovi na nepremičninah, premičninah, premoženjskih pravicah ter tudi na potrošnih stvareh (nepravi užitek), predmet rabe so nepotrošne, kot tudi potrošne stvari, ki ne dajejo obresti in koristi (neprava služnost rabe), predmet služnosti stanovanja pa je lahko le nepremičnina. V zemljiško knjigo se osebne služnosti vpisujejo z vknjižbo pri služeči nepremičnini. Vpiše se vrsta pravice in njen imetnik. Opis vsebine ni potreben, saj izhaja iz zakona. V diplomskem delu je vsaka vrsta služnosti obravnavana ločeno. Navedeni so pravni temelji nastanka in prenehanja, kot tudi pogoji in sam vpis v zemljiško knjigo.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno dovolilo, vknjižba, predznamba, zaznamba, poočitev, plomba, stvarna služnost, neprava stvarna služnost, osebne služnosti.
Objavljeno: 10.04.2015; Ogledov: 1943; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (804,17 KB)

6.
Upnik v zemljiškoknjižnem postopku
Mateja Kosirnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Ključne besede: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 816; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo
Staša Gjerek, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga kot javna knjiga je namenjena vpisovanju in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih povezanih z nepremičninami. Temeljna predpisa na področju zemljiškoknjižnega prava sta Zakon o zemljiški knjigi in Stvarnopravni zakonik. Pomembno mesto zavzemajo temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, ki so predstavljena skozi določene določbe zakona. V zemljiško knjigo se lahko v skladu z načelom zakonitosti vpisujejo z zakonom določene stvarne in nekatere obligacijske pravice. Vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo predstavlja pridobitni način, medtem ko obligacijske pravice nastanejo že s sklenitvijo pravnega posla, z vpisom v zemljiško knjigo pa postanejo vidne za tretje osebe. Stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, so: lastninska pravica, hipoteka, služnostna pravica, zemljiški dolg, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Prav tako pa se v zemljiško knjigo vpisujejo nekatere obligacijske pravice, ki so taksativno naštete: pravica prepovedi odtujitve oz. obremenitve, nastala na podlagi pravnega posla, zakupna in najemna pravica, predkupna oz. odkupna pravica, nastala s pravnim poslom, posebna pravica uporabe javnega dobra. Omenjene pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo, ki je glavni vpis, s katerim se izkaže pridobitev oz. prenehanje pravice. Izjema od splošnega pravila pa velja za vpisovanje nadhipoteke, ki se v zemljiško knjigo vpiše z zaznambo. Poleg vknjižbe kot glavnega vpisa pa sta še predznamba, ki služi pogojni pridobitvi ali prenehanju pravic, in zaznamba, namenjena vpisu oziroma izbrisu dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Kot pomožna vpisa zakon določa poočitev in plombo. Poočitev je pomožni vpis v zemljiško knjigo, s katerim se vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, s plombo pa se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo je pomembno za posameznika, saj v primeru, če opusti vpis pravice v zemljiško knjigo ne pride do pravnih posledic. Potrebno je, da pod izpolnjenimi pogoji predlaga vpis pravice in se tako izogne neželenim posledicam, ki lahko nastanejo zaradi opustitve vpisa ali nepravilnega vpisa.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, vknjižba, predznamba, zaznamba, poočitev, plomba, vpisovanje stvarnih pravic v zemljiško knjigo, vpisovanje obligacijskih pravic v zemljiško knjigo
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 421; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (527,66 KB)

8.
Zavarovanje otrokovega premoženja
Eva Pajtler, 2017, diplomsko delo

Opis: Otroci so ena izmed najšibkejših kategorij subjektov prava, zato je potrebna posebna skrb pri varovanju njihovih pravic in koristi. Poleg varstva in vzgoje otroka, je potrebno poskrbeti tudi za zavarovanje vseh drugih otrokovih pravic in koristi, kamor sodijo tudi otrokove premoženjske pravice in koristi. ZZZDR v mnogo členih določa otrokovo korist kot osnovno vodilo za ravnanje v vseh zadevah v zvezi z otrokom. Otrokova korist je pravni standard, torej vrednostni pojem, ki ga je potrebno v vsakem posameznem primeru konkretizirati, glede na dane okoliščine. Starši morajo izvrševati svojo roditeljsko pravico v otrokovo korist, prav tako morajo skrbeti za otrokovo premoženje ter ga upravljati v otrokovo korist. Kadar starši ne upravljajo otrokovega premoženja v otrokovo korist, je potreben poseg pravnega reda. Centri za socialno delo in sodišča nadzorujejo upravljanje otrokovega premoženja in sprejemajo potrebne ukrepe, kadar starši odpovedo. Center za socialno delo lahko od staršev zahteva, da podajo račun o upravljanju otrokovega premoženja, kadar so ogrožene otrokove premoženjske koristi. Od sodišča pa lahko zahteva, da dovoli zavarovanje na premoženju staršev. Center za socialno delo lahko tudi predlaga sodišču, da se postavi starše v položaj skrbnika glede upravljanja otrokovega premoženja. Center za socialno delo lahko postavi mladoletnemu otroku skrbnika za poseben primer ter s tem poskrbi za varstvo otrokovih premoženjskih koristi. Starši smejo odsvojiti ali obremeniti substanco otrokovega premoženja samo s privolitvijo centra za socialno delo. Pri tem se poraja vprašanje, ali je takšna ureditev res v največjo otrokovo korist ali bi bila potrebna drugačna ureditev tega področja. Pristojnosti za sprejemanje ukrepov za zavarovanje otrokovih premoženjskih koristi si delita sodišče in center za socialno delo. Sodišče sprejema ukrepe za zavarovanje otrokovega premoženja v nepravdnem postopku, center za socialno delo pa sprejema te ukrepe v upravnem postopku. Takšna ločenost pristojnosti in različnost postopkov je v nasprotju z osnovnim vodilom otrokove koristi. S pomočjo Centra za socialno delo Ravne na Koroškem in Centra za socialno delo Radlje ob Dravi sem pridobila statistične podatke o sprejetju ukrepov za zavarovanje otrokovega premoženja, katere sem predstavila v diplomskem delu. Praksa centrov za socialno delo kaže, da vsebuje ZZZDR na obravnavanem področju nedodelanosti in pomanjkljivosti. 21. 3 2017 je bil sprejet Družinski zakonik, ki odpravlja pomanjkljivosti in sporno ureditev obravnavanega področja ter zagotavlja večje varovanje otrokove koristi.
Ključne besede: Otrokovo premoženje, otrokova korist, center za socialno delo, kolizijski skrbnik, predznamba zastavne pravice, prepoved odtujitve in obremenitve.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 296; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (695,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici