1. Vpliv predsodkov in stereotipov pri kadrovanjuAneja Vrhovšek, 2024, diplomsko delo Opis: Zaposleni so največje bogastvo vsake organizacije, kar postaja še bolj očitno v današnjem dinamičnem, nepredvidljivem in turbulentnem poslovnem okolju. S tem namenom smo raziskali proces kadrovanja, katerega jedro predstavljata zaposlovanje in selekcijski proces. Zaposlovanje opredeljujemo kot postopek iskanja virov zaposlenih za zadostitev potreb po kadrih, načrtovanje ter izvajanje učinkovitih ukrepov za privabljanje ustreznega števila kandidatov. Selekcijski postopek pa vključuje preverjanje in ocenjevanje kandidatov z namenom izbire tistih, ki so najbolj primerni za razpisana delovna mesta v organizaciji. S pojavom umetne inteligence se je postopek kadrovanja bistveno spremenil, zlasti v segmentih zaposlovanja in selekcije. Pri kadrovskem postopku lahko sodelujoči zaposleni nehote storijo krivico zaradi vnaprej oblikovanih predsodkov in stereotipov, kar lahko privede do zavrnitve zelo dobrega kandidata zaradi (ne)zavedne pristranskosti.
V okviru raziskave smo analizirali postopek kadrovanja v izbrani organizaciji X. Kljub ročnemu vodenju postopka kadrovski sodelavci dosledno in skrbno pregledujejo ter izbirajo kandidate, pri čemer posebno pozornost namenjajo preprečevanju (nezavedne) pristranskosti. Ugotovili smo, da čeprav se postopek vodi vestno in pravično, obstajajo možnosti za izboljšave. S tem namenom smo razvili prenovljen celovit model kadrovanja, ki v zaposlovanje in selekcijski postopek vključuje napredna orodja umetne inteligence. Ta orodja omogočajo učinkovitejše pregledovanje in izločanje neustreznih kandidatov, kar bo organizaciji prihranilo znatno količino časa. Poleg tega smo s pomočjo orodij umetne inteligence oblikovali normirane teste, ki jih bo organizacija uporabljala pri zaposlovanju za specifična delovna mesta. Umetna inteligenca bo prav tako podpirala proces uvajanja novozaposlenih, saj bo omogočala natančno spremljanje in merjenje njihove uspešnosti ter napredka. Ta pristop zagotavlja bolj objektivno ocenjevanje kandidatov, zmanjšuje vpliv nezavednih predsodkov in stereotipov ter posledično povečuje pravičnost in učinkovitost celotnega kadrovskega procesa. Ključne besede: management človeških virov, kadrovanje, predsodki, stereotipi Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1014,17 KB) |
2. Razlike med moškimi in ženskimi ter njihov vpliv na aktivnosti managementa človeških virov v organizaciji svz hrastovecTina Brunčič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali vlogo bioloških in družbeno-socialnih razlik v managementu človeških virov, s poudarkom na vplivu teh razlik na delovne vloge moških in žensk. Biološke razlike, kot so hormonski vplivi in fizične lastnosti, pogosto oblikujejo zaznave o primernosti določenih delovnih mest, čeprav sodobne raziskave kažejo, da so ženske enako sposobne opravljati tudi fizično zahtevna dela ob ustreznem usposabljanju. Kljub temu družbeno-socialne razlike, izhajajoče iz zgodovinskih in kulturnih praks, še vedno vplivajo na porazdelitev moči in virov, kar vodi v vztrajanje neenakosti, predvsem v dostopu do visokih položajev in pravične plače. Stereotipi služijo kot kognitivne bližnjice, ki vplivajo na pričakovanja in vedenje do posameznikov, a hkrati upravičujejo družbene hierarhije in neenakosti, kar vodi do diskriminacije. Diskriminacija žensk se kaže v nižjih plačah, omejenih kariernih priložnostih in poklicni segregaciji, kar poudarja nujnost politik in praks za spodbujanje spolne enakosti. V anketi, izvedeni v SVZ Hrastovec, kjer skrbijo za 640 stanovalcev, je 64 % anketirancev zaznalo razlike v vodstvenih stilih med moškimi in ženskimi, kar kaže na pomembnost naslavljanja teh razlik za izboljšanje organizacijske kulture. Ključne besede: Management človeških virov, diskriminacija, stereotipi, predsodki. Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,41 MB) |
3. Prisotnost stigme o epilepsijiAnja Škrget, 2021, magistrsko delo Opis: Izhodišče in namen: Epilepsija spada med najstarejšo človeku poznano bolezen. Je motnja, povezana s pomembnimi psihološkimi posledicami, kot so anksioznost, depresija in slaba samopodoba. Breme teh ljudi predstavljajo nepredvidljivi napadi, socialna izključenost zaradi negativnega odnosa ljudi do te bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo razsežnosti stigme epilepsije bolnikov in laikov ter ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med skupinama.
Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Raziskava je potekala od aprila do septembra 2020. Sodelovalo je 326 anketirancev. Podatki so bili analizirani z računalniškim programom IBM SPSS. Za potrditev hipotez sta bila uporabljena testa Mann-Whitney U in Kruskal-Wallis.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ni razlike v stopnji razsežnosti stigme epilepsije med bolniki in laiki (U = 12505,000, p = 0,668). Obstaja pa razlika v stopnji razsežnosti glede na spol, kjer je bilo ugotovljeno, da je stigma pri moških višja kot pri ženskah (U = 9226,000, p = 0,034). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do razlik v stopnji razsežnosti stigme glede na starost (X2(2) = 322, p = 0,508). 86,6 % pacientov in 50 % laikov se strinja, da so osebe z epilepsijo stigmatizirane.
Diskusija in zaključek: Epilepsija je ena izmed najbolj pogostih in še vedno stigmatiziranih bolezni, kar škodljivo učinkuje na psihološko in družbeno dobro počutje bolnikov. Bolezen nedvomno vpliva na vsa področja življenja in delovanja. Ključne besede: kakovost življenja, predsodki, odnos do bolnika, psihosocialne spremembe, omejitve. Objavljeno v DKUM: 20.05.2021; Ogledov: 1270; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,19 MB) |
4. Učni uspeh in spolKatja Eržen Bratina, 2021, magistrsko delo Opis: Pot do uspeha se najprej začne v osnovni šoli. Ocenjevanje znanja in napredek učencev v višji razred je v slovenskih šolah določen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Najpogostejši pokazatelj učnih dosežkov v osnovni šoli so šolske ocene, ki kasneje v življenju lahko vplivajo na celostni osebnostni razvoj. Na učni uspeh učencev vplivajo psihološke značilnosti učenca, njegove osebnostne poteze, motivacija, socialno okolje, družina, učitelji in vrstniki. Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti. V šoli mora biti posebna pozornost namenjena interakcijam med učitelji in učenci, komunikaciji, spodbudi in pohvalam. Glede na to, da je šola sredstvo za pripravo različnih skupin na njihove življenjske vloge, mora biti pri tem upoštevana tudi enakost obeh spolov. V šoli učitelj nikakor ne sme učenca obravnavati glede na njegov spol, spolne stereotipe in predsodke o določenem spolu.
V empiričnem delu bom raziskala, kateri dejavniki vplivajo na učni uspeh učencev, kateremu spolu so učitelji bolj naklonjeni ter kakšno je mnenje učiteljev in učencev o tem, kdo glede na spol dosega boljše rezultate. Raziskala bom tudi vprašanje, ali imajo učenčeve in učiteljeve osebnostne lastnosti vpliv na učni uspeh ter kakšen vpliv imajo nanj starši in sošolci. Ključne besede: učni uspeh, spol, spolni predsodki in stereotipi, dejavniki učnega uspeha Objavljeno v DKUM: 19.04.2021; Ogledov: 1601; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,34 MB) |
5. VIDIM, VENDAR NA DRUGAČEN NAČIN, KAKOR TI (Družbeni položaj slepe in slabovidne populacije v Republiki Sloveniji)Darjan Žagar, 2019, magistrsko delo Opis: Diskutiranje o fenomenu slepote in slabovidnosti bo nemara v družbah vselej aktualno tako v družboslovnih kot naravoslovnih znanostih. Okvare vida so lahko bodisi prirojene bodisi nastanejo kot posledica različnih bolezenskih stanj in se pojavljajo v vseh obdobjih človekovega življenja, a vseeno znatno pogosteje pri populaciji starejših. Zahodne družbe se že vrsto let soočamo s trendom staranja prebivalstva, hkrati pa se podaljšuje tudi življenjska doba v državah v razvoju. Potemtakem ne preseneča ugotovitev, da je velik delež slepih in slabovidnih starejših od šestdeset let.
Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del ter izpostavlja aktualno problematiko, s katero se slepi in slabovidni v Republiki Sloveniji soočajo v različnih družbenih sferah. Problematika se glede na izsledke našega raziskovanja pojavlja tako pri dostopnosti do določenih pripomočkov za slepe in slabovidne kot tudi na ravni izobraževanja ter pri ustrezni prilagojenosti javnih površin in ustanov. Najbolj pereč problem za slepe in slabovidne ostajajo zaposlitvene možnosti oziroma otežkočen vstop na trg dela. Stanje v zaposlovanju se je v postsocialističnih državah s tranzicijo iz socializma v kapitalizem opazno poslabšalo, kajti v socializmu so bile zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih bolje regulirane. Hkrati so temelji družbenega izključevanja v pomilovalnem in podcenjujočem odnosu do slepih in slabovidnih oseb. V povezavi s tem se v 21. stoletju zaradi okulocentrizma in pojmovanja »ideološkega modela človeka« o slepoti in slabovidnosti še vedno pojavljajo različni predsodki in stereotipi. Ključne besede: slepota in slabovidnost, izobraževanje, trg dela, zakonodaja, predsodki in stereotipi Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 2545; Prenosov: 504
Celotno besedilo (883,12 KB) |
6. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri vprašanju enakosti spolovAndreja Gracej, 2019, magistrsko delo Opis: Vprašanje spolne neenakosti je danes predmet razprave skoraj na vseh področjih, tako v politiki, v zdravstvu, na samem delovnem mestu in nenazadnje tudi v šolah, kjer se pot do kariere šele začne. Ravno ta zgodnja faza je najbolj pomebna za razvoj posameznika, ki bo strpen do drugih in bo verjel v enakost in enakopravnost vseh. Če tega odnosa ne privzgojimo, lahko hitro zapademo v stereotipno obnašanje do spolov in v predsodke, kar vodi v neenakost med spoloma in prepričanje, da tako mora biti. Naloga svetovalnega delavca v šoli je, da na ta problem opozori, še preden se ta sploh pojavi in težave sprotno rešuje in obenem na to opozarja tudi ves pedagoški tim, s katerim sodeluje. Bolj kot se problema zavedamo, lažje ga tudi rešujemo in razlik med spoloma, ki so neutemeljene, vsaj v tem delu izobraževanja ne bo. Spoznali smo tudi, da je razlik med spoloma v zahodnem svetu čedalje manj, vendar moramo vseeno ostati „na preži”, da se zavedamo, kaj se dogaja drugod po svetu in ne živimo v milnem mehurčku prepričanja, da smo dosegli želeno. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo sicer ugotovili, da je spolna neenakost tema, ki se svetovalnim delavcem zdi pomembna, a ji svoje pozornosti ne posvečajo toliko, kot jo posvečajo drugim temam, med drugim tudi zaradi tega, ker ti problemi prevladajo nad spolno neenakostjo, ki pa je na šolah večinoma ne opažajo. Prav tako ne opažajo spolnih stereotipov, če pa že, pa so to manjša dejanja, ki ne prevladujejo. Prav tako ne zaznavajo različnih obravnav glede na spol s strani šole ali pedagoških delavcev, sami pa ravnajo podobno v šolski svetovalni službi, kjer posameznike glede istega problema, obravnavajo enako ali se prilagodijo posebnostim vsakega učenca posebej, ne pa glede na spol. Podobno ravnajo, če se v šoli pojavi isti problem najprej pri dekletih in potem pri dečkih. V obeh primerih bi postopali enako ali bi se prilagodili težavi, ki se bi pojavila. Iz tega lahko sklepamo, da spolne neenakosti v osnovnih in srednjih šolah ni zaznati, svetovalni delavci v večini primerov vsakega posameznika obravnavajo enako in ne glede na spol, kar potrdi tudi teoretični del, kjer smo ugotovili, da je Slovenija ena izmed držav, kjer spolne neenakosti ni moč čutiti. Vsaj ne v izobraževanju. Ključne besede: spolna neenakost, šolski svetovalni delavec, spolni stereotipi, predsodki, enakost, enakopravnost Objavljeno v DKUM: 14.02.2019; Ogledov: 1830; Prenosov: 213
Celotno besedilo (2,49 MB) |
7. Odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov s shizofrenijoValentina Bolšec, 2017, magistrsko delo Opis: Shizofrenija je dolgotrajna, ponavljajoča se motnja, za katero so značilni različni simptomi, ki vplivajo na posameznikovo zmožnost normalnega funkcioniranja. Prav zaradi vedenja bolnikov v akutni fazi poteka motnje so se v družbi izoblikovala zmotna prepričanja o bolnikih in motnji sami. Okolica bolnike s shizofrenijo velikokrat stigmatizira in s tem potiska na rob. V naši raziskavi smo želeli preučiti, kakšen odnos imajo do bolnikov s shizofrenijo zdravstveni delavci. Zanimalo nas je, ali je ta odnos pozitiven ali negativen, ali imajo predsodke do bolnikov in ali obstajajo razlike v odnosu znotraj posameznih poklicnih skupin. Najprej smo se posvetili pregledu literature, nato pa smo izvedli empirični del. V našo raziskavo je bilo vključenih 82 zdravstvenih delavcev (psihiatrov/pedopsihiatrov, medicinskih sester, tehnikov, zdravnikov, specialistov …), ki so anonimno reševali anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci, vključeni v našo raziskavo, pozitiven odnos do bolnikov s shizofrenijo ter da imajo minimalno izražene predsodke. Razlik med posameznimi poklicnimi skupinami nismo ugotovili. Ključne besede: shizofrenija, zdravstveni delavci, odnos, stigmatizacija, predsodki Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 1832; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,02 MB) |
8. Razvijanje občutljivosti za tabu homoseksualnosti skozi izbrana dela mladinske književnostiMateja Čeh, 2017, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu smo prikazali in utemeljili, da lahko mladinska literatura pomaga pri detabuizaciji homoseksualnosti, in sicer pri razvijanju občutljivosti, dvigu tolerance in zmanjševanju predsodkov ter dilem mladega bralca. V teoretičnih izhodiščih smo najprej predstavili pojem homoseksualnosti. Opredelili smo istospolne družine in na podlagi mnogih aktualnih, predvsem tujih strokovnih in znanstvenih raziskav ter izsledkov predstavili socialni in emocionalni razvoj otrok istospolnih družin. Za tega velja, da ni pogojen s strukturo družine, temveč z družinskimi odnosi. Razvoj otrok homoseksualnih staršev se ne razlikuje od razvoja otrok heteroseksualnih staršev. Zanimale so nas tudi izkušnje teh otrok med šolanjem, saj so pogojene s prepričanji in stališči učiteljev, majhni otroci predsodkov in stereotipov namreč še ne poznajo. Navedli smo nekaj smernic za spopadanje s predsodki in z dilemami ter pri tem v ospredje postavili mladinsko literaturo, ki nevsiljivo razvija občutljivost ter otrokom in tudi učiteljem prikaže svet tak, kot je, v vsej svoji raznolikosti. Razvijanje občutljivosti za tabu homoseksualnosti smo analizirali na podlagi petih izbranih književnih del (Suzana Tratnik: Ime mi je Damjan; Alenka Spacal: Mavrična maškarada; Lawrence Schimel: Sosedje in prijatelji; Justin Richardson, Peter Parnell: In s Tango smo trije; Brane Mozetič: Prva ljubezen), pri čemer nas je zanimalo, kako je v posameznem delu tabu tema obdelana. V empiričnem delu smo na podlagi intervjujev z dvema učiteljicama z različnih osnovnih šol preverjali, kakšna stališča imata do splošnih tabujev, do tabuja homoseksualnosti, kakšne so njune izkušnje z otrokom iz istospolne družine in njuno poznavanje mladinskih del z obravnavano tematiko, ki jih v zaključnem delu analiziramo. Izsledki so pokazali, da imajo učitelji na splošno o homoseksualnosti še vedno pretežno negativno stališče, izkušnje z učenci istospolnih družin pa so pozitivne. Mladinske literature na to temo intervjuvani učiteljici ne poznata in je zato tudi ne uporabljata v razredu, čeprav menita, da lahko pomaga razvijati občutljivost za tabu homoseksualnosti tako pri učiteljih kot tudi pri učencih. Ključne besede: homoseksualnost, otroci istospolnih družin, prepričanja in predsodki čiteljev, mladinska literatura Objavljeno v DKUM: 27.09.2017; Ogledov: 1779; Prenosov: 412
Celotno besedilo (1,70 MB) |
9. Psihološki vplivi na sodniške odločitve v kazenskem postopkuMaja Žarković, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Odločitve sodnikov v kazenskem postopku lahko pomembno vplivajo na življenje posameznika. Zakon sodniku postavi določene meje, vendar mu hkrati hote ali nehote prepusti tudi določeno svobodo pri izbiri med možnimi odločitvami. Kljub zakonski ureditvi sodnega odločanja in visoki strokovni usposobljenosti sodnikov pa prihaja do nekonsistentnih in nepravičnih sodnih odločitev. Odločanje je namreč človeški proces, v katerem pridejo do izraza vse človeške mentalne, duhovne in socialne lastnosti. Poleg situacijskih in vrednostnih okvirjev odločanja h kontekstu odločanja sodijo tudi psihološki in socialni dejavniki odločanja, npr. utrujenost, čustvena vznemirjenost, pričakovanja in želje izkušnje in znanje, spol, starost, etična in slojna pripadnost. Visoka kompleksnost odločanja pomeni, da so napake v presojah odločanja skoraj neizogibne. Pravzaprav se lahko čudimo, kako to, da kljub takšni kompleksnosti kontekstov odločanja, sodniki praviloma ne delajo velikih napak oz. dosegajo svoje cilje. Sodniki so tako kot ostali ljudje podvrženi različnim kognitivnim in socialnim dejavnikom, katerih delovanje je po večini nezavedno. Odločajo kot celostna bitja, z »dušo in telesom«, s čustvi in razumom, kot člani družbenih celot in ne le kot posamezniki, in prav tako ne kot neka vrsta avtomati ali računalniki. Vpliva teh dejavnikov se ne da izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo njihov učinek na sodne odločitve z opozarjanjem na njihov obstoj in z izobraževanjem sodnikov o njihovem delovanju. Ključne besede: sodnik, kazenski postopek, odločanje, psihološki vpliv, socialna psihologija, čustva, predsodki, zakonodaja Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1613; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,01 MB) |
10. Stališča, predsodki in stereotipi o obveščevalnih službah : magistrsko deloGaja Kovač, 2016, magistrsko delo Opis: Obveščevalna dejavnost, ki jo izvajajo obveščevalne organizacije je normalna aktivnost in orodje sodobnih držav. Obveščevalne službe uporabljajo posebne metode pridobivanja podatkov in so ovite v plašč tajnosti. Pomanjkanje informacij in znanja o obveščevalni dejavnosti, pušča prostor medijem, ki predstavljajo edini vir informacij z obveščevalno vsebino. Vendar sodobni mediji ne delujejo samo v smeri večanja naklade in dobička, temveč skupaj s političnimi elitami izvajajo politično propagando. Ta se pogosto kaže preko obveščevalnih afer, ki so bile v Sloveniji v preteklosti namenjene predvsem nabiranju političnih točk pred volitvami. Negativni predznak obveščevalnim službam pogosto pripisujemo tudi zaradi političnih zlorab tajnih služb v povojnem obdobju. Mistifikacijo poklica obveščevalca dodatno spodbuja filmska industrija in književnost, ki nam predstavlja življenja tajnih agentov kot razburljiva in polna intrig. Vse te lastnosti vplivajo na stališča državljanov o obveščevalnih službah. Stališča pa so osnova za razumevanje in nastajanje predsodkov in stereotipov.
V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil poiskati izvor predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah med prebivalci Republike Slovenije. Tudi tistih predsodkov in stereotipov, ki se nanašajo izključno na ženske v obveščevalnih službah. Magistrsko delo predstavlja podlago za nadaljnje raziskovanje tematike in odpira ter predlaga nova področja raziskovanja. Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, stališča, predsodki, stereotipi, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1986; Prenosov: 338
Celotno besedilo (794,05 KB) |