| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Nasilje nad otroki
Mojca Lukančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nasilje nad otroki je sestavljeno v celoti iz teoretičnega dela. Znotraj tega smo navedli in opisali različne ter najpogostejše oblike nasilja nad otroki, pomoč žrtvam in deklaracijo o otrokovih pravicah. Nasilje nad otroki je pojav, ki se je dodobra razkril v sodobni družbi.
Ključne besede: Nasilje nad otroki, nasilje v družini, oblike nasilja, posledice nasilja, predsodki in stereotipi o nasilju, soočanje in pomoč žrtvam nasilja, Konvencija o otrokovih pravicah.
Objavljeno: 10.03.2009; Ogledov: 4023; Prenosov: 1424
.pdf Celotno besedilo (464,23 KB)

3.
PREDSODKI IN STEREOTIPI DO ISTOSPOLNO USMERJENIH POSAMEZNIKOV
Vanja Šnopl, 2010, diplomsko delo

Opis: Predsodki so stališča, ki niso upravičena, argumentirana ali preverjena. Spremljajo jih močna čustva, ki dajejo predsodkom potrebno »duševno energijo« ter hranijo globoko nezavedno dinamiko. Pred pisanjem diplomske naloge sem predvidevala, da je družba zelo nestrpna do »drugačnih«. Ker se v družbi vedno znova postavljajo vprašanja o načinu življenja homoseksualcev, o njihovih pravicah in možnostih, sem se odločila, da bom globlje raziskala problem predsodkov in stereotipov do »drugačnih«, še posebej do homoseksualcev. V prvem delu diplomske naloge sem s pomočjo strokovne literature podala teoretična izhodišča o predsodkih in stereotipih ter o istospolni usmerjenosti. Po podrobnejše informacije sem se zatekla k predstavnikom društva Legebitra in društva DIH. V drugem delu pa sem z anketnim vprašalnikom, ki sem ga izdelala s pomočjo mentorice, poskušala zbrati informacije in stališča naključno izbranih ljudi ter ugotoviti, kako oni sprejemajo »drugačne« v naši družbi in se soočajo z njimi. Želela sem ugotoviti ali obstajajo razlike v odgovorih glede na spol, starost, stopnjo izobrazbe in tip skupnosti. Opravila sem tudi intervju z dvema lezbijkama in gejema, saj so me zanimala tudi njihova razmišljanja in izkušnje ob soočanju s svojo spolno usmerjenostjo in predsodki družbe. Pri rezultatih raziskave sem upoštevala, da je tema zelo kompleksna in občutljiva, zato so anketiranci morda odgovarjali z zadržkom oziroma so želeli podati »strpne« odgovore. Ugotovila sem, da imajo več predsodkov starejši anketiranci in prebivalci z vasi. Intervjuvani homoseksualci pri soočanju s svojo spolno usmerjenostjo nimajo večjih težav, a se zavedajo, da so omejeni v pravicah in željah.
Ključne besede: Predsodki in stereotipi, istospolna usmerjenost, homoseksualnost skozi zgodovino, sprejemanje homoseksualnosti, pravice homoseksualcev, nov družinski zakonik.
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 6377; Prenosov: 1346
.pdf Celotno besedilo (791,99 KB)

4.
5.
Sociološka refleksija stereotipov in predsodkov do Romov v filmskih reprezentacijah
Tihana Farkaš, 2010, diplomsko delo

Opis: Filmi predstavljajo enega izmed osrednjih načinov produciranja in reproduciranja družbenih ideologij, mitov, stereotipov in predsodkov. Pričujoče diplomsko delo je analiza filmskih reprezentacij pripadnikov romskega naroda, natančneje kako so te podobe povezane s stereotipi in predsodki do Romov. Pri tem gradivo za analizo obsega filme, katerih osrednja tema je prikazovanje pripadnikov tega naroda. Romska etnična manjšina se še dandanes na številnih področjih spopada z diskriminacijo večinskega prebivalstva. Otežena jim je integracija v večinsko družbo, saj v njej vladajo stereotipne predstave in predsodki o njih. K ohranjanju le-teh pa lahko pripomorejo tudi različni mediji, med njimi tudi televizija in film. Za proučevanje je bilo uporabljenih šest filmov. Edini slovenski film je bil Halgato režiserja Andreja Mlakarja, ostali filmi so iz držav bivše Jugoslavije — Zbiralci perja režiserja Aleksandra Petrovića, Ciganska čarovnija režiserja Stoleta Popova, Dom za obešanje in Črna mačka, beli mačkon, režiserja Emirja Kusturice ter Kdo to tam poje režiserja Slobodana Šijana. Pri analizi sem se uprla na metode za analizo vizualnih tekstov ter kritično diskurzivno analizo, ki je kvalitativna metoda družboslovne raziskave. Z analizo filmov o Romih sem v diplomskem delu ugotovila, da filmske podobe Rome prikazujejo stereotipno in tako ohranjajo ter povečujejo predsodke večinske družbe do te skupine, saj gledalci ne ustvarjajo kritične distance do prikazanih vsebin.
Ključne besede: filmske reprezentacije, Romi, stereotipi, predsodki, večinska družba.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3072; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (1013,08 KB)

6.
Vpliv prvega vtisa na delo policistov : diplomsko delo
Luka Lužar, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: zaznavanje, vtisi, stereotipi, predsodki, policija, policisti, policijska subkultura, diplomske naloge
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 1543; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
MOŠKI V VRTCU - SPOLNI STEREOTIPI IN PREDSODKI
Aleš Točaj, 2015, magistrsko delo

Opis: V teoretičnih izhodiščih magistrske naloge se sprva osredotočamo na vlogo moškega pri vzgoji otrok. Poudarki so usmerjeni predvsem na pomen očetovstva oziroma na razvoj očetovske identitete ter vlogo moških prisotnih v vrtcih. Izpostavljamo problematiko komaj zaznanega deleža moških zaposlenih na področju predšolske vzgoje, kar med drugim izvira iz prisotnosti predsodkov in stereotipnih prepričanj povezanih z vzgojo otrok. Kljub še vedno zakoreninjenim prepričanjem o delitvi dela glede na spol, spremljamo na evropski in svetovni ravni številne spodbude, iniciative, projekte in strategije za večje zaposlovanje moških v vrtcih, vendar večjih uspehov na tem področju ni zaznati. Empirični del naloge je zato usmerjen v raziskovanje prisotnosti negativnih spolnih stereotipov izraženih v ocenah položaja in stališčih do moških zaposlenih na področju predšolske vzgoje. Rezultati kažejo, da so ti stereotipi bolj prisotni pri zaposlenih v vojski oziroma moških, pri starejših ter pri manj izobraženih. Do večjega vključevanja moških v vrtce so anketiranci generalno bolj zadržani, med temi pa prevladujejo zaposleni v vrtcih oziroma ženske, starejši in manj izobraženi.
Ključne besede: predšolska vzgoja, moški v vrtcu, stereotipi, predsodki, stališča
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1086; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (920,36 KB)

8.
SPOLNO ZAZNAMOVANI POKLICI (UVELJAVLJANJE ŽENSK V TRADICIONALNO MOŠKIH POKLICIH)
Maja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: Področje zaposlovanja je področje, kjer je neenakost med spoloma najbolj prisotna. Predvsem so ženske tiste, ki so deležne neenake obravnave. Neenakost med spoloma je mogoče najti v vseh družbah in kulturah. Te se med seboj razlikujejo zgolj v stopnji neenakosti, kar pomeni, da je ponekod ženskam omogočen lažji vstop na trg dela, drugje pa otežen. Kljub izboljšanju razmer skozi zgodovino do popolne odprave neenake obravnave še ni prišlo. Do razlikovanja prihaja predvsem pri zasedanju delovnih mest, možnostih napredovanja in zaslužku. Še posebej težko je enakopravnost doseči v tradicionalno tipičnih poklicih, ki veljajo za določen spol, kot je na primer delo znotraj policije, izobraževanja, gradbeništva, prevozništva in podobno. Oba spola sta si skozi zgodovino prisvojila mnogo predsodkov, kaj velja za moško in kaj za žensko delo. Ti predsodki so se vse do danes močno ukoreninili. Zaposlovanje v tipično moškem oziroma tipično ženskem poklicu ne predstavlja težave samo enemu spolu, temveč obema. Kljub temu pa so ženske tisti spol, ki je v slabšem položaju. Svet dela je predstavljen kot moška domena in ženski spol je tisti, ki je potisnjen v ozadje. Sodobno razvite družbe, tako države v svojih zakonodajah, kot tudi moški in ženske, stremijo k zmanjšanju in k odpravi neenakosti.
Ključne besede: spol, zaposlovanje, spolno zaznamovano delo, moško delo, žensko delo, predsodki, stereotipi, neenakost
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1825; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (847,21 KB)

9.
Podoba Romov v izbranih pripovednih delih Janeza Trdine in Ivana Cankarja
Tina Esih, 2014, diplomsko delo

Opis: Romi, ki so pred več kot 1500 leti zapustili Indijo in se naselili v različnih državah po svetu (tudi v Sloveniji), so zaradi svoje drugačnosti v očeh ljudi vedno predstavljali »drugo«, »tuje«. 19. stoletje in z njim romantika (ki je v ospredje postavila eksotiko, primitivno ljudsko kulturo, skrivnostnost ter posnemanje ljudskih balad, glasbe, pravljic in vraževerja) sta povzročila, da so se Romi znašli v središču zanimanja in prikazovanja znanstvenikov, likovnikov, glasbenikov in literarnih ustvarjalcev. Ti so podatke za svoja dela iskali v strokovnih in znanstvenih prispevkih neromskih opazovalcev in zapisovalcev romske zgodovine, ki pa so s svojo vsebino prinašali tudi številne predsodke in stereotipe. Na Slovenskem so se Romi pojavili v delih številnih pisateljev. V diplomskem delu izpostavljamo Janeza Trdino in Ivana Cankarja ter nekatera njuna dela iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Na temeljih imagologije (interdisciplinarne literarne vede in panoge primerjalne književnosti, ki raziskuje podobe Drugega/Tujega v literaturi, med katerimi jo še posebej zanimajo stereotipne predstave) smo z metodo leksikalne in strukturalne analize raziskali podobe Romov, kot sta jih v izbranih delih ustvarila omenjena avtorja. Ugotovili smo, da je Janez Trdina pri tem ostajal v okvirih stereotipnih predstav, Ivan Cankar pa je slednje nadgradil in tudi presegel. Moški in ženski romski lik sta v njegovih besedilih sinonima za umetnika, bohema. Ob tej so jima pripisane še vloge nosilca ali nosilke vodilne ideje, usodne ženske, uresničevalke hrepenenja, pohujševalke in odrešitelja oziroma odrešiteljice slovenskega naroda.
Ključne besede: Romi, podobe Romov, podobe Drugega/Tujega, imagologija, stereotipi, predsodki, Ivan Cankar, Janez Trdina, realizem, dekadenca, simbolizem, impresionizem.
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 1195; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (490,67 KB)

10.
SOVRAŽNI GOVOR - KDAJ GRE PRI OMEJEVANJU SOVRAŽNEGA GOVORA ZA OMEJEVANJE SVOBODE IZRAŽANJA
Simona Kostajnšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Sovražni govor je govor, ki je uperjen proti različnim manjšinam na podlagi barve kože, etničnosti, vere, spolne usmerjenosti, narodnosti ter ostalimi skupinami ljudi. Takšen govor je povezan s predsodki, stereotipi in diskriminacijo. Na drugi strani pa imamo svobodo izražanja, ki je ustavno varovana pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Pomeni, da lahko vsakdo svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Kljub temu, da gre za ustavno varovano pravico, pa ta ni absolutna, temveč je omejena s pravicami in svoboščinami drugih. Definicija sovražnega govora je še vedno precej nejasna, saj se nemalokrat definira precej široko. V diplomski nalogi sem obravnavala razliko med neprimernim, nesprejemljivim in kaznivim govorom, med katerega sodi tudi sovražni govor. Kaznivi sovražni govor opredeljuje 297. člen Kazenskega zakonika. Pravico do svobode izražanja je mogoče omejiti le takrat, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi. Do tega pride zlasti takrat, ko se s pravico do svobode izražanja posega v čast in dobro ime drugega ter v pravico do zasebnosti. Pravica do svobode izražanja je lahko omejena le takrat, kadar se upošteva določen javni interes, ki pa mora biti nad interesi posameznika. Presojanje ali je šlo v določenem primeru za poseg v pravico do svobode izražanja je ena izmed zahtevnejših nalog.
Ključne besede: sovražni govor, predsodki, stereotipi, diskriminacija, neprimerni, nesprejemljiv, kazniv govor, svoboda izražanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 918; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (621,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici