| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Prisotnost stigme o epilepsiji
Anja Škrget, 2021, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Epilepsija spada med najstarejšo človeku poznano bolezen. Je motnja, povezana s pomembnimi psihološkimi posledicami, kot so anksioznost, depresija in slaba samopodoba. Breme teh ljudi predstavljajo nepredvidljivi napadi, socialna izključenost zaradi negativnega odnosa ljudi do te bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo razsežnosti stigme epilepsije bolnikov in laikov ter ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med skupinama. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Raziskava je potekala od aprila do septembra 2020. Sodelovalo je 326 anketirancev. Podatki so bili analizirani z računalniškim programom IBM SPSS. Za potrditev hipotez sta bila uporabljena testa Mann-Whitney U in Kruskal-Wallis. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ni razlike v stopnji razsežnosti stigme epilepsije med bolniki in laiki (U = 12505,000, p = 0,668). Obstaja pa razlika v stopnji razsežnosti glede na spol, kjer je bilo ugotovljeno, da je stigma pri moških višja kot pri ženskah (U = 9226,000, p = 0,034). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do razlik v stopnji razsežnosti stigme glede na starost (X2(2) = 322, p = 0,508). 86,6 % pacientov in 50 % laikov se strinja, da so osebe z epilepsijo stigmatizirane. Diskusija in zaključek: Epilepsija je ena izmed najbolj pogostih in še vedno stigmatiziranih bolezni, kar škodljivo učinkuje na psihološko in družbeno dobro počutje bolnikov. Bolezen nedvomno vpliva na vsa področja življenja in delovanja.
Ključne besede: kakovost življenja, predsodki, odnos do bolnika, psihosocialne spremembe, omejitve.
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 223; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Učni uspeh in spol
Katja Eržen Bratina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pot do uspeha se najprej začne v osnovni šoli. Ocenjevanje znanja in napredek učencev v višji razred je v slovenskih šolah določen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Najpogostejši pokazatelj učnih dosežkov v osnovni šoli so šolske ocene, ki kasneje v življenju lahko vplivajo na celostni osebnostni razvoj. Na učni uspeh učencev vplivajo psihološke značilnosti učenca, njegove osebnostne poteze, motivacija, socialno okolje, družina, učitelji in vrstniki. Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti. V šoli mora biti posebna pozornost namenjena interakcijam med učitelji in učenci, komunikaciji, spodbudi in pohvalam. Glede na to, da je šola sredstvo za pripravo različnih skupin na njihove življenjske vloge, mora biti pri tem upoštevana tudi enakost obeh spolov. V šoli učitelj nikakor ne sme učenca obravnavati glede na njegov spol, spolne stereotipe in predsodke o določenem spolu. V empiričnem delu bom raziskala, kateri dejavniki vplivajo na učni uspeh učencev, kateremu spolu so učitelji bolj naklonjeni ter kakšno je mnenje učiteljev in učencev o tem, kdo glede na spol dosega boljše rezultate. Raziskala bom tudi vprašanje, ali imajo učenčeve in učiteljeve osebnostne lastnosti vpliv na učni uspeh ter kakšen vpliv imajo nanj starši in sošolci.
Ključne besede: učni uspeh, spol, spolni predsodki in stereotipi, dejavniki učnega uspeha
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 218; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
VIDIM, VENDAR NA DRUGAČEN NAČIN, KAKOR TI (Družbeni položaj slepe in slabovidne populacije v Republiki Sloveniji)
Darjan Žagar, 2019, magistrsko delo

Opis: Diskutiranje o fenomenu slepote in slabovidnosti bo nemara v družbah vselej aktualno tako v družboslovnih kot naravoslovnih znanostih. Okvare vida so lahko bodisi prirojene bodisi nastanejo kot posledica različnih bolezenskih stanj in se pojavljajo v vseh obdobjih človekovega življenja, a vseeno znatno pogosteje pri populaciji starejših. Zahodne družbe se že vrsto let soočamo s trendom staranja prebivalstva, hkrati pa se podaljšuje tudi življenjska doba v državah v razvoju. Potemtakem ne preseneča ugotovitev, da je velik delež slepih in slabovidnih starejših od šestdeset let. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del ter izpostavlja aktualno problematiko, s katero se slepi in slabovidni v Republiki Sloveniji soočajo v različnih družbenih sferah. Problematika se glede na izsledke našega raziskovanja pojavlja tako pri dostopnosti do določenih pripomočkov za slepe in slabovidne kot tudi na ravni izobraževanja ter pri ustrezni prilagojenosti javnih površin in ustanov. Najbolj pereč problem za slepe in slabovidne ostajajo zaposlitvene možnosti oziroma otežkočen vstop na trg dela. Stanje v zaposlovanju se je v postsocialističnih državah s tranzicijo iz socializma v kapitalizem opazno poslabšalo, kajti v socializmu so bile zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih bolje regulirane. Hkrati so temelji družbenega izključevanja v pomilovalnem in podcenjujočem odnosu do slepih in slabovidnih oseb. V povezavi s tem se v 21. stoletju zaradi okulocentrizma in pojmovanja »ideološkega modela človeka« o slepoti in slabovidnosti še vedno pojavljajo različni predsodki in stereotipi.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, izobraževanje, trg dela, zakonodaja, predsodki in stereotipi
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 1478; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (883,12 KB)

4.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri vprašanju enakosti spolov
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje spolne neenakosti je danes predmet razprave skoraj na vseh področjih, tako v politiki, v zdravstvu, na samem delovnem mestu in nenazadnje tudi v šolah, kjer se pot do kariere šele začne. Ravno ta zgodnja faza je najbolj pomebna za razvoj posameznika, ki bo strpen do drugih in bo verjel v enakost in enakopravnost vseh. Če tega odnosa ne privzgojimo, lahko hitro zapademo v stereotipno obnašanje do spolov in v predsodke, kar vodi v neenakost med spoloma in prepričanje, da tako mora biti. Naloga svetovalnega delavca v šoli je, da na ta problem opozori, še preden se ta sploh pojavi in težave sprotno rešuje in obenem na to opozarja tudi ves pedagoški tim, s katerim sodeluje. Bolj kot se problema zavedamo, lažje ga tudi rešujemo in razlik med spoloma, ki so neutemeljene, vsaj v tem delu izobraževanja ne bo. Spoznali smo tudi, da je razlik med spoloma v zahodnem svetu čedalje manj, vendar moramo vseeno ostati „na preži”, da se zavedamo, kaj se dogaja drugod po svetu in ne živimo v milnem mehurčku prepričanja, da smo dosegli želeno. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo sicer ugotovili, da je spolna neenakost tema, ki se svetovalnim delavcem zdi pomembna, a ji svoje pozornosti ne posvečajo toliko, kot jo posvečajo drugim temam, med drugim tudi zaradi tega, ker ti problemi prevladajo nad spolno neenakostjo, ki pa je na šolah večinoma ne opažajo. Prav tako ne opažajo spolnih stereotipov, če pa že, pa so to manjša dejanja, ki ne prevladujejo. Prav tako ne zaznavajo različnih obravnav glede na spol s strani šole ali pedagoških delavcev, sami pa ravnajo podobno v šolski svetovalni službi, kjer posameznike glede istega problema, obravnavajo enako ali se prilagodijo posebnostim vsakega učenca posebej, ne pa glede na spol. Podobno ravnajo, če se v šoli pojavi isti problem najprej pri dekletih in potem pri dečkih. V obeh primerih bi postopali enako ali bi se prilagodili težavi, ki se bi pojavila. Iz tega lahko sklepamo, da spolne neenakosti v osnovnih in srednjih šolah ni zaznati, svetovalni delavci v večini primerov vsakega posameznika obravnavajo enako in ne glede na spol, kar potrdi tudi teoretični del, kjer smo ugotovili, da je Slovenija ena izmed držav, kjer spolne neenakosti ni moč čutiti. Vsaj ne v izobraževanju.
Ključne besede: spolna neenakost, šolski svetovalni delavec, spolni stereotipi, predsodki, enakost, enakopravnost
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 701; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

5.
Odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov s shizofrenijo
Valentina Bolšec, 2017, magistrsko delo

Opis: Shizofrenija je dolgotrajna, ponavljajoča se motnja, za katero so značilni različni simptomi, ki vplivajo na posameznikovo zmožnost normalnega funkcioniranja. Prav zaradi vedenja bolnikov v akutni fazi poteka motnje so se v družbi izoblikovala zmotna prepričanja o bolnikih in motnji sami. Okolica bolnike s shizofrenijo velikokrat stigmatizira in s tem potiska na rob. V naši raziskavi smo želeli preučiti, kakšen odnos imajo do bolnikov s shizofrenijo zdravstveni delavci. Zanimalo nas je, ali je ta odnos pozitiven ali negativen, ali imajo predsodke do bolnikov in ali obstajajo razlike v odnosu znotraj posameznih poklicnih skupin. Najprej smo se posvetili pregledu literature, nato pa smo izvedli empirični del. V našo raziskavo je bilo vključenih 82 zdravstvenih delavcev (psihiatrov/pedopsihiatrov, medicinskih sester, tehnikov, zdravnikov, specialistov …), ki so anonimno reševali anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci, vključeni v našo raziskavo, pozitiven odnos do bolnikov s shizofrenijo ter da imajo minimalno izražene predsodke. Razlik med posameznimi poklicnimi skupinami nismo ugotovili.
Ključne besede: shizofrenija, zdravstveni delavci, odnos, stigmatizacija, predsodki
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 859; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Razvijanje občutljivosti za tabu homoseksualnosti skozi izbrana dela mladinske književnosti
Mateja Čeh, 2017, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo prikazali in utemeljili, da lahko mladinska literatura pomaga pri detabuizaciji homoseksualnosti, in sicer pri razvijanju občutljivosti, dvigu tolerance in zmanjševanju predsodkov ter dilem mladega bralca. V teoretičnih izhodiščih smo najprej predstavili pojem homoseksualnosti. Opredelili smo istospolne družine in na podlagi mnogih aktualnih, predvsem tujih strokovnih in znanstvenih raziskav ter izsledkov predstavili socialni in emocionalni razvoj otrok istospolnih družin. Za tega velja, da ni pogojen s strukturo družine, temveč z družinskimi odnosi. Razvoj otrok homoseksualnih staršev se ne razlikuje od razvoja otrok heteroseksualnih staršev. Zanimale so nas tudi izkušnje teh otrok med šolanjem, saj so pogojene s prepričanji in stališči učiteljev, majhni otroci predsodkov in stereotipov namreč še ne poznajo. Navedli smo nekaj smernic za spopadanje s predsodki in z dilemami ter pri tem v ospredje postavili mladinsko literaturo, ki nevsiljivo razvija občutljivost ter otrokom in tudi učiteljem prikaže svet tak, kot je, v vsej svoji raznolikosti. Razvijanje občutljivosti za tabu homoseksualnosti smo analizirali na podlagi petih izbranih književnih del (Suzana Tratnik: Ime mi je Damjan; Alenka Spacal: Mavrična maškarada; Lawrence Schimel: Sosedje in prijatelji; Justin Richardson, Peter Parnell: In s Tango smo trije; Brane Mozetič: Prva ljubezen), pri čemer nas je zanimalo, kako je v posameznem delu tabu tema obdelana. V empiričnem delu smo na podlagi intervjujev z dvema učiteljicama z različnih osnovnih šol preverjali, kakšna stališča imata do splošnih tabujev, do tabuja homoseksualnosti, kakšne so njune izkušnje z otrokom iz istospolne družine in njuno poznavanje mladinskih del z obravnavano tematiko, ki jih v zaključnem delu analiziramo. Izsledki so pokazali, da imajo učitelji na splošno o homoseksualnosti še vedno pretežno negativno stališče, izkušnje z učenci istospolnih družin pa so pozitivne. Mladinske literature na to temo intervjuvani učiteljici ne poznata in je zato tudi ne uporabljata v razredu, čeprav menita, da lahko pomaga razvijati občutljivost za tabu homoseksualnosti tako pri učiteljih kot tudi pri učencih.
Ključne besede: homoseksualnost, otroci istospolnih družin, prepričanja in predsodki čiteljev, mladinska literatura
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 995; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

7.
Psihološki vplivi na sodniške odločitve v kazenskem postopku
Maja Žarković, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odločitve sodnikov v kazenskem postopku lahko pomembno vplivajo na življenje posameznika. Zakon sodniku postavi določene meje, vendar mu hkrati hote ali nehote prepusti tudi določeno svobodo pri izbiri med možnimi odločitvami. Kljub zakonski ureditvi sodnega odločanja in visoki strokovni usposobljenosti sodnikov pa prihaja do nekonsistentnih in nepravičnih sodnih odločitev. Odločanje je namreč človeški proces, v katerem pridejo do izraza vse človeške mentalne, duhovne in socialne lastnosti. Poleg situacijskih in vrednostnih okvirjev odločanja h kontekstu odločanja sodijo tudi psihološki in socialni dejavniki odločanja, npr. utrujenost, čustvena vznemirjenost, pričakovanja in želje izkušnje in znanje, spol, starost, etična in slojna pripadnost. Visoka kompleksnost odločanja pomeni, da so napake v presojah odločanja skoraj neizogibne. Pravzaprav se lahko čudimo, kako to, da kljub takšni kompleksnosti kontekstov odločanja, sodniki praviloma ne delajo velikih napak oz. dosegajo svoje cilje. Sodniki so tako kot ostali ljudje podvrženi različnim kognitivnim in socialnim dejavnikom, katerih delovanje je po večini nezavedno. Odločajo kot celostna bitja, z »dušo in telesom«, s čustvi in razumom, kot člani družbenih celot in ne le kot posamezniki, in prav tako ne kot neka vrsta avtomati ali računalniki. Vpliva teh dejavnikov se ne da izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo njihov učinek na sodne odločitve z opozarjanjem na njihov obstoj in z izobraževanjem sodnikov o njihovem delovanju.
Ključne besede: sodnik, kazenski postopek, odločanje, psihološki vpliv, socialna psihologija, čustva, predsodki, zakonodaja
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 955; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Stališča, predsodki in stereotipi o obveščevalnih službah
Gaja Kovač, 2016, magistrsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost, ki jo izvajajo obveščevalne organizacije je normalna aktivnost in orodje sodobnih držav. Obveščevalne službe uporabljajo posebne metode pridobivanja podatkov in so ovite v plašč tajnosti. Pomanjkanje informacij in znanja o obveščevalni dejavnosti, pušča prostor medijem, ki predstavljajo edini vir informacij z obveščevalno vsebino. Vendar sodobni mediji ne delujejo samo v smeri večanja naklade in dobička, temveč skupaj s političnimi elitami izvajajo politično propagando. Ta se pogosto kaže preko obveščevalnih afer, ki so bile v Sloveniji v preteklosti namenjene predvsem nabiranju političnih točk pred volitvami. Negativni predznak obveščevalnim službam pogosto pripisujemo tudi zaradi političnih zlorab tajnih služb v povojnem obdobju. Mistifikacijo poklica obveščevalca dodatno spodbuja filmska industrija in književnost, ki nam predstavlja življenja tajnih agentov kot razburljiva in polna intrig. Vse te lastnosti vplivajo na stališča državljanov o obveščevalnih službah. Stališča pa so osnova za razumevanje in nastajanje predsodkov in stereotipov. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil poiskati izvor predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah med prebivalci Republike Slovenije. Tudi tistih predsodkov in stereotipov, ki se nanašajo izključno na ženske v obveščevalnih službah. Magistrsko delo predstavlja podlago za nadaljnje raziskovanje tematike in odpira ter predlaga nova področja raziskovanja.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, stališča, predsodki, stereotipi, magistrska dela
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1195; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (794,05 KB)

9.
STEREOTIPI O HOMOEROTIČNOSTI V KOMENTARJIH, ZBRANIH NA SPLETNIH STRANEH
Gordana Rebič, 2016, diplomsko delo

Opis: Razumevanje homoerotičnosti je skozi zgodovino in kulturo različno opisano. Posledica tega so številni stereotipi, posplošene in poenostavljene sodbe posameznika o drugih ljudeh oziroma drugih družbenih skupinah, običajno inferiornih, in predsodki. Z njihovo pojavnostjo se srečujemo tudi v komentarjih, subjektivnih, ocenjujočih besedilih, kjer avtor izraža mnenje o splošno znani in medijsko aktualni temi. Pričujoče diplomsko delo analizira komentarje, zbrane na določenih spletnih straneh ob reformi Družinskega zakonika. Cilj naloge je ugotoviti, s katerimi sredstvi izražajo tvorci komentarjev svoje strinjanje ali nestrinjanje s predlogom zakonika ter kako spodbujajo strpnost, nestrpnost med komentatorji. Analiza temelji na teoriji govornih dejanj, jezikovni pragmatiki in deloma kritični analizi diskurza. Ugotovimo, da je posredna žalitev najpogostejše sredstvo za izražanje nestrpnosti pri nasprotnikih zakonika in velevanje najpogostejše sredstvo pri zagovornikih zakonika.
Ključne besede: komentar, homoerotičnost, teorija govornih dejanj, jezikovna pragmatika, stereotipi, predsodki
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 757; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1017,43 KB)

10.
SOVRAŽNI GOVOR - KDAJ GRE PRI OMEJEVANJU SOVRAŽNEGA GOVORA ZA OMEJEVANJE SVOBODE IZRAŽANJA
Simona Kostajnšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Sovražni govor je govor, ki je uperjen proti različnim manjšinam na podlagi barve kože, etničnosti, vere, spolne usmerjenosti, narodnosti ter ostalimi skupinami ljudi. Takšen govor je povezan s predsodki, stereotipi in diskriminacijo. Na drugi strani pa imamo svobodo izražanja, ki je ustavno varovana pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Pomeni, da lahko vsakdo svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Kljub temu, da gre za ustavno varovano pravico, pa ta ni absolutna, temveč je omejena s pravicami in svoboščinami drugih. Definicija sovražnega govora je še vedno precej nejasna, saj se nemalokrat definira precej široko. V diplomski nalogi sem obravnavala razliko med neprimernim, nesprejemljivim in kaznivim govorom, med katerega sodi tudi sovražni govor. Kaznivi sovražni govor opredeljuje 297. člen Kazenskega zakonika. Pravico do svobode izražanja je mogoče omejiti le takrat, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi. Do tega pride zlasti takrat, ko se s pravico do svobode izražanja posega v čast in dobro ime drugega ter v pravico do zasebnosti. Pravica do svobode izražanja je lahko omejena le takrat, kadar se upošteva določen javni interes, ki pa mora biti nad interesi posameznika. Presojanje ali je šlo v določenem primeru za poseg v pravico do svobode izražanja je ena izmed zahtevnejših nalog.
Ključne besede: sovražni govor, predsodki, stereotipi, diskriminacija, neprimerni, nesprejemljiv, kazniv govor, svoboda izražanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1844; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (621,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici