| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV ABSTRAKTNOSTI IN DOLŽINE SAMOSTALNIKOV NA KRATKOROČNO POMNENJE
Mirjana Basarić, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga raziskuje, v kolikšni meri odpoklic jezikovnih stimulansov (samostalnikov) po njihovi sestavi (število zlogov) in pomenu (konkretnostma stopnja) vpliva na te. Uspeh odpoklica je odvisen od glasnega branja, saj je ovirana kapaciteta delovnega spomina. Opravljeni so bili trije različni eksperimenti in raziskano je bilo, ali so naše domneve in predpostavke pravilne. Predpostavk je bilo pet, in sicer kakšen je učinek glede na: dolžino samostalnikov, glede na konkretnost samostalnikov, zaporedje samostalnikov, zvočno podobnost samostalnikov in glede na pogostostno rabo samostalnikov. Izkazalo se je, da si krajše samostalnike lažje zapomnimo kot daljše, lažje jih prikličemo iz spomina (npr. oblast), lažje in hitreje iz spomina prikličemo konkretne samostalnike in ne abstraktnih (npr. grobar). Prav tako si lažje zapomnimo in hitreje prikličemo iz spomina samostalnike, ki se pojavijo na koncu (npr. smrtni udarec), in samostalnike, ki se pogosteje pojavljajo (npr. kmetijstvo).
Ključne besede: Delovni spomin, Baddely & Hitch, teorija kodiranja, shranjevanje, abstraktnost samostalnikov, eksperimenti, predpostavke.
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1750; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (703,73 KB)

2.
IZPODBIJANJE PRAVNIH DEJANJ STEČAJNEGA DOLŽNIKA PO ZFPPIPP
Danijel Purnat, 2011, diplomsko delo

Opis: Dandanes, ko se v gospodarstvu tolerira poslovanje podjetij na samem robu njihovega propada, je nastop insolventnosti pri nekaterih subjektih neizogiben pojav. Zato je insolventnost in v večini primerov temu posledičen stečaj dolžnika, najbolj tipično tveganje, s katerim se sooča vsak upnik. Eno temeljnih načel insolvenčnega prava je načelo paritete oziroma načelo enakega obravnavanja upnikov, po katerem je treba v postopkih zaradi insolventnosti vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako. Stečajni dolžnik oziroma poslovodstvo zato ne sme skleniti nobenega pravnega posla ali opraviti drugega pravnega dejanja, ki bi pomenilo kršitev obveznosti enake obravnave upnikov in sicer že od trenutka, ko postane insolventen. Eden od instrumentov zagotavljanja enake obravnave upnikov že pred začetkom stečajnega postopka so tudi pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ki jih vsebujejo 269. do 278. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V diplomskem delu analiziram ureditev izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika po ZFFPIPP in ob tem izpostavljam spremembe v primerjavi s prejšnjo ureditvijo po ZPPSL.
Ključne besede: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, stečaj, izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, obdobje izpodbojnosti, predpostavke izpodbijanja, izpodbojna tožba, izpodbijanje v postopku osebnega stečaja.
Objavljeno: 14.12.2011; Ogledov: 5121; Prenosov: 807
.pdf Celotno besedilo (784,81 KB)

3.
ODŠKODNINSKA OBVEZNOST ČLANA NADZORNEGA SVETA DELNIŠKE DRUŽBE
Zlatko Ratej, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtor se v prispevku ukvarja s pojmom odškodninske obveznosti članov nadzornega sveta delniške družbe v dvotirnem sistemu upravljanja. Dejanja članov nadzornega sveta, tudi škodna, neposredno zavezujejo družbo. Vsak član mora, ko ravna kot član organa družbe, delovati v skladu s standardom vestnega in poštenega strokovnjaka. S prevzemom funkcije je splošna obveznost članov nadzornega sveta dolžnost skrbnosti, dolžnost zvestobe družbi in varovanje poslovnih skrivnosti. V nasprotnem primeru nastane odškodninska obveznost do družbe, upnikov ali delničarjev. Avtor ugotavlja, da je odškodninska obveznost članov nadzornega sveta individualna in da ne nastane odškodninska obveznost organa. V vsakem konkretnem primeru moramo ugotoviti, ali je določen član nadzornega sveta ravnal s skrbnostjo dobrega in poštenega strokovnjaka. Merilo za presojo krivde je tipizirano in določeno kot objektivne dolžnosti, ki niso odvisne od znanja in izkušenj določenega člana.
Ključne besede: odškodninska obveznost, nadzorni svet, delniška družba, skrbnost in odgovornost, predpostavke odškodninske obveznosti
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 1881; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (887,56 KB)

4.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAVE ČLANICE ZARADI NESPOŠTOVANJA PRAVA EU - HIBRIDNOST PRAVIL NACIONALNEGA IN PRAVA EU
Bojana Vogrinec, 2011, magistrsko delo

Opis: Temeljno načelo odškodninske odgovornosti države zaradi kršitev prava EU je plod dolgoletne prakse Sodišča Eropske unije. Zagotavlja učinkovito uveljavljanje pravic, ki jih posameznikom podeljuje pravo EU v pravnih redih držav članic. Sistema varstva pravic v pravu EU zagotavlja posamezniku neposredno uporabo pravil EU torej pravil, ki niso pravila notranjega prava njegove države članice tako, da se na ta pravila lahko sklicuje neposredno pred domačimi državnimi organi in sodišči. Jedro naloge se ne nanaša na raziskovanje pravic, ki jih pravo EU podeljuje posameznikom, prav tako ni namen te naloge, poglobljeno raziskati pravna sredstva zoper državo članico, domnevno kršiteljico prava EU, pač pa je osrednjega pomena preučitev vpliva kršitev obveznosti, ki so jih s pravnim redom EU prevzele države članice do posameznikov. Magistrska naloga se ukvarja s situacijami v katerih prihaja do nasprotij med pravicami, ki jih posameznikom podeljuje pravo EU in ravnanjem držav članic. Raziskovanje, ali obstaja odškodninska odgovornost države zaradi nespoštovanja prava EU ter raziskovanje predpostavk, ki morajo biti pri tem izpolnjene temelji na sodbah Sodišča EU, ki segajo v različna obdobja razvoja evropske integracije. Pri tem se naloga osredotoča predvsem na odgovornost države za škodo, ki jo lahko s svojim aktivnim ali pasivnim ravnanjem pri implementaciji prava EU povzroči posameznikom.
Ključne besede: Pravo EU, odškodninska odgovornost države zaradi kršitev prava EU, kršitev prava EU, predpostavke odškodninske odgovornosti po pravu EU.
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 2997; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

5.
PROBLEMATIKA PRIKRITIH IZPLAČIL DOBIČKA V SLOVENIJI IN NEMČIJI PRI DRUŽBAH Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Aleksandra Zajtl, 2012, diplomsko delo

Opis: Proučili smo pomen prikritega izplačila dobička in predstavili pomembnost pravilne opredelitve tovrstnih izplačil – ali gre res za prikrito izplačilo dobička ali pa morda za drug dohodek. Napačna interpretacija izplačil nas namreč vodi do nepravilne obdavčitve tovrstnih izplačil, saj bo v primeru, da gre za prikrito izplačilo dobička, takšno izplačilo obdavčeno kot dividenda, v nasprotnem primeru pa kot drug dohodek. Bistvo prikritega izplačila dobička je v zagotovitvi koristi družbenikov s strani družbe, kar navzven ni razvidno kot izplačilo, temveč ostane prikrito. Gre za zagotovitev posebne premoženjske koristi družbeniku, vendar pa je predpogoj za takšno izplačilo societetno razmerje. Prikrito izplačilo dobička opredeljujeta tako korporacijska kot davčna zakonodaja, ki sicer zasledujeta različne cilje, vendar pa obe zakonodaji tovrstna izplačila prepovedujeta. Korporacijsko pravo varuje interese družbe in družbenikov, medtem ko davčna zakonodaja varuje interese države, saj je njen cilj v zaščiti davčne osnove družbe kot zavezanke za davek. V praksi prikrita izplačila dobička družbe največkrat opredeljujejo kot davčno priznan odhodek, kar pomeni, da takšna izplačila znižujejo davčno osnovo, čeprav davčna zakonodaja določa, da je prikrito izplačilo dobička davčno nepriznan odhodek, kar pomeni, da je obveznost družbe, da poveča davčno osnovo za znesek prikritega izplačila dobička. Davčna zakonodaja določa pravila obdavčitve tovrstnega izplačila z vidika družbe izplačevalke in z vidika prejemnika prikritega izplačila dobička. Družba izplačevalka mora narediti korekcijo davčne osnove, kar pomeni povečanje prihodkov v davčnem obračunu ali zmanjšanje davčno priznanih odhodkov za znesek, ki je enak prikritemu izplačilu dobička. Ob izplačilu mora ustrezno obračunati in odtegniti davčni odtegljaj, saj prikrito izplačilo dobička sodi med dividendam podobne dohodke, vendar pa davčni odtegljaj plača prejemnik prikritega izplačila dobička. Nemška zakonodaja, tako davčna kot korporacijska, ni imela oblikovane definicije prikritih izplačil dobička, ampak je opredelitev pojma in predpostavke prikritega izplačila dobička oblikovala dolgoletna sodna praksa. Opredelitev oziroma definicija tovrstnih izplačil se je z leti spreminjala, ampak ne glede na to je bil vedno cilj nemške sodne prakse v zaščiti davčne osnove pred samovoljnimi posegi družbenikov v premoženje družbe. Tako so kot prikrita izplačila opredeljena vsa izplačila, ki jih družba izvrši družbeniku na podlagi družbenega razmerja in ki imajo podlago v sklepu družbe o delitvi dobička.
Ključne besede: Davčno pravo, korporacijsko pravo, prikrito izplačilo dobička, družba – izplačevalka, družbenik – prejemnik, predpostavke prikritega izplačila dobička, davčna osnova, davčni odtegljaj.
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 3110; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (719,68 KB)

6.
POTREBA PO NADGRADNJI ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO - ORMOŽ - HODOŠ
Tomi Mohorko, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Potreba po nadgradnji železniške proge Pragersko – Ormož – Hodoš« je predstavljena problematika odvijanja železniškega prometa na obravnavani progi ter predlogi ukrepov, s katerimi se zagotovi konkurenčnost, za kar je potrebna nadgradnja železniške proge. Železniška proga na trasi Pragersko – Hodoš je predmet obravnavanega diplomskega dela in je edini del V. Pan-evropskega prometnega koridorja, ki je neelektrificiran. V diplomskem delu so opisane prometno–tehnološke in gradbene značilnosti obstoječe železniške povezave Pragersko – Hodoš. V nadaljevanju so podane zahteve in potrebe za nadgradnjo proge, na osnovi katerih so predlagani ukrepi za nadgradnjo proge, pri čemer je poudarek na uvedbi elektrifikacije, GSM-R in ETCS sistema, povečanje progovne hitrosti in osne obremenitve ter ureditvi nivojskih prehodov. Obravnavana je problematika obstoječih izvennivojskih dostopov na perone, ki imajo posredni vpliv na zagotavljanje varnosti potnikov in prepustnosti proge. Na progi je potrebno nujno izvesti rekonstrukcijske ukrepe, kateri so ključni za povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti proge od postaje Pragersko do postaje Hodoš.
Ključne besede: promet (železniški promet), okolje, predpostavke, omejitve, elektrifikacija, zmogljivost, nadgradnja, železniška proga Pragersko – Hodoš
Objavljeno: 19.02.2013; Ogledov: 1883; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
IZPODBIJANJE DEJANJ (STEČAJNEGA) DOLŽNIKA IN UVELJAVLJANJE IZPODBOJNIH ZAHTEVKOV Z IZBRISNO TOŽBO
Lucija Čas, 2016, magistrsko delo

Opis: V civilnem pravu je uveljavljeno splošno načelo, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Dolžnik v praksi velikokrat želi svoje premoženje zmanjšati z namenom oškodovanja upnikov, zato želi zakonodajalec takšna nedovoljena razpolaganja dolžnikov preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, znanim tudi kot Actio Pauliana. Ta institut je urejen v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) in le pod določenimi strogimi zakonski pogoji posega v obligacijsko razmerje med dolžnikom in tretjo osebo, saj velja zmanjševanje premoženja dolžnika z namenom izigravanja upnikov za ravnanje, ki je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Posledično ima upnik, če takšen prenos dolžnikovega premoženja izpodbija skladno z zakonskimi pogoji, možnost poseči tudi na premoženje, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo. Zakonodajalec je predvidel izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tudi v primeru, ko se je nad dolžnikom začel stečajni postopek. V tem primeru gre za poseben institut stečajnega prava, ki je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Gre za drugačen pravni institut od izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih OZ, ki pa ima z njim tudi nekatere skupne značilnosti, zlasti namen odpraviti posledice nezakonitega zmanjšanja dolžnikovega premoženja. Instituta pa se razlikujeta v drugih bistvenih točkah, npr. pri aktivni legitimaciji, kjer po OZ dolžnikovo ravnanje lahko izpodbija samo upnik, v stečaju pa je za to aktivno legitimiran upnik ali stečajni upravitelj. Najpomembnejša razlika je, da je izpodbijanje izven stečaja namenjeno poplačilu enega samega individualno določenega upnika, ki učinkuje proti dolžniku le do višine upnikove terjatve. Ravno obratno, pa je v stečajnem postopku potrebno upoštevati načelo enakopravne obravnave upnikov stečajnega dolžnika, zato izpodbojno dejanje učinkuje v korist vseh upnikov stečajnega dolžnika, pri čemer ni pomembno kdo je dolžnikovo nedovoljeno razpolaganje izpodbijal. Pri oblikovanju povračilnih zahtevkov je v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice potrebno upoštevati tudi posebna pravila zemljiškoknjižnega prava. V primeru kadar gre za izpodbijanje dolžnikovega razpolaganja z nepremičnim premoženjem, in je že bila opravljena vknjižba pridobitve lastninske ali druge pravice v zemljiško knjigo, je potrebno izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo. Glede uveljavlja zahtevkov z izbrisno tožbo obstoji pomembna razlika med izpodbijanjem po določilih OZ in po določilih ZFPPIPP, kar bom v magistrskem delu predstavila tudi na praktičnih primerih. V magistrskem delu bom najprej prikazala splošno ureditev izpodbijanja dejanj dolžnika po OZ, nato po ZFPPIPP. V nadaljevanju bo sledila primerjava in razlike med izpodbijanjem po OZ in ZFPPIPP ter uveljavljanje izpodbojnih zahtevkov tako po OZ kot po ZFPPIPP z izbrisno tožbo in prikaz izpodbijanja na praktičnih primerih.
Ključne besede: izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, Actio Pauliana, objektivni pogojo izpodbijanja, subjektivni pogoj izpodbijanja, izbrisna tožba, nezakonito zmanjšanje dolžnikovega premoženja, predpostavke izpodbijanja, izpodbijanje v stečajnem postopku, materialnopravno neveljavna vknjižba
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 2047; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (663,40 KB)

8.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI UGRIZA PSA
Jasmina Vaupotič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na analizi odškodninske odgovornosti, do katere pride zaradi ugriza psa. Lastniki psov za ugriz psa odgovarjajo bodisi objektivno bodisi subjektivno. Odgovornost imetnika živali je v Obligacijskem zakoniku opredeljena v 158. členu. Objektivno odgovarja imetnik živali ne glede na krivdo, in sicer takrat, kadar se njegov pes šteje za nevarno žival. Za škodo, ki jo povzroči pes kot domača žival, pa zakon predpisuje subjektivno odgovornost. Imetnik psa se odgovornosti lahko razbremeni, če dokaže, da je poskrbel za ustrezen nadzor in varstvo nad psom. V diplomskem delu so raziskane možnosti in situacije v katerih so ugrizi psov najpogostejši. Ugotovitve so podkrepljene s primeri iz sodne prakse. Prav zaradi boljše preglednosti je v diplomski nalogi predstavljena tabela, v kateri je zbrana sodna praksa o ugrizu psa od leta 1995 naprej. Sodna praksa je bila preučena v različnih zgodovinskih obdobjih po različnih pravnih virih, in sicer na podlagi Občega državljanskega zakonika, Zakona o obligacijskih razmerjih in trenutno veljavnega Obligacijskega zakonika. Ugotovljeno je bilo, da v primeru ugriza psa lastnika (poleg odškodninske odgovornosti) doletijo različne posledice. Ena pomembnejših posledic je ta, da se psa v primeru ugriza, vpiše v Centralni register psov, hkrati pa pridobi status nevarnega psa. KLJUČNE BESEDE: odškodninska odgovornost za ugriz psa, predpostavke odškodninske obveznosti, objektivna in subjektivna odškodninska odgovornost, imetnik psa, Centralni register psov, nevaren pes, posledice ugriza.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost za ugriz psa, predpostavke odškodninske obveznosti, objektivna in subjektivna odškodninska odgovornost, imetnik psa, Centralni register psov, nevaren pes, posledice ugriza.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 2204; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (649,99 KB)

9.
Izbrani vidiki odškodninske obveznosti države s poudarkom na kršitvah človekovih pravic
Tadej Arnuš, 2017, magistrsko delo

Opis: Veljavni pravni predpisi v praksi nemalokrat dopuščajo različne razlage. Glede na trenutno uveljavljen sodni sistem odločanja, tj. možnost pritožbenega postopka, se to deloma tudi pričakuje. V praksi pa se lahko pripeti, da določena razlaga zakona pomeni čisto nasprotje z njegovim bistvom. Kadar se to pripeti v sodnem ali upravnem postopku lahko za seboj potegne tudi odškodninsko odgovornost države. Gre za situacijo, ko so posamezniki oškodovani zaradi dejanj ali aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil. V magistrski nalogi se bomo osredotočili predvsem na škodo, ki nastane zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za odškodninsko odgovornost države morajo biti najprej izpolnjene splošne predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa tudi določene posebne predpostavke. Država je namreč specifičen subjekt javnega prava, zato zanjo veljajo posebna pravila. Še posebej velja to v primeru, kadar država ravna oblastno. Ko torej država, oz. natančneje njeni uslužbenci v sodnih, upravnih ali drugih postopkih odločajo o pravicah posameznikov. Država v teh primerih ravna oblastno oz. z močnejšo voljo, tj. »acta iure imperi«. Klasičnega odškodninskega spora, ko je država v razmerju s posameznikom enakopravna, magistrska naloga ne obsega. Država lahko odškodninsko odgovarja le, ko ravna protipravno. Pravni standard protipravnost se presoja v vsakem primeru posebej, pa vendar na splošno pomeni ravnanje, ki je v nasprotju z zakoni, pri čemer morajo nosilci oblasti zraven zakonov, ki jih je sprejela Vlada RS upoštevati še nadnacionalne predpise, ki jo zavezujejo. Ko je Slovenija leta 2004 pristopila v Evropsko unijo se je zavezala, da bo spoštovala njen pravni red. Zato določeni pravni predpisi, sprejeti na ravni Evropske unije, postanejo sestavni del prava Slovenije, ki jih morajo sodni oz. upravni uslužbenci pri svojem delu poznati in spoštovati. Slovenijo pa zavezujejo še drugi nadnacionalni predpisi. Eden izmed pomembnejših je EKČP, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1994. V njej so zapisane ključne človekove pravice, ki bi jih morali priznati čisto vsakemu posamezniku, in katere se naj omejijo samo v izjemnih primerih. Omenjena konvencija pa ni pomembna zgolj zaradi kataloga pravic, ki jih določa, ampak tudi zaradi nadzornega sistema, ki ga je vzpostavila za varstvo teh pravic. Glavno vlogo v tej zvezi ima ESČP, ki je odškodninsko odgovornost države že večkrat prepoznalo. Zakaj je to pomembno za slovenska sodišča? ESČP skrbi za enotno razlago in uporabo EKČP, njegove odločitve pa so obvezne za vsa nacionalna sodišča in vse druge organe in subjekte v državah podpisnicah. Posledično bo moralo slovensko sodišče, kadar bo odločalo o odškodninski odgovornosti države zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vzeti v obzir tudi že sprejete odločitve ESČP.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost države, predpostavke za odškodninsko odgovornost, država, odškodninski spor, država kot subjekt javnega prava, človekove pravice in temeljne svoboščine, ustava, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Objavljeno: 16.02.2017; Ogledov: 594; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (984,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici