Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Embalaža ima dandanes izjemno pomembno vlogo tako v poslovnem kot tudi v zasebnem življenju. Ne samo, da izdelkom nudi zaščito, temveč tudi močno povečuje njihovo vrednost. Podjetja se v preteklosti niso zavedala, kako pomembno vlogo igrata logistika in embalaža pri ustvarjanju dobička, tu pa je v zadnjih letih moč opaziti velik napredek ter velike spremembe. Sama embalaža se je zelo razvila napram prejšnjemu stoletju, postala je bolj trpežna, napredna in navsezadnje tudi raznovrstna, saj je na tržišču prisotnih vse več različnih vrst embalažnih materialov. V diplomski nalogi se bomo dotaknili splošnih teoretičnih osnov nabave, nabavne logistike in embalaže. Raziskali bomo trenutno embaliranje nabavnih B materialov za linijo MCM3 v podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje, ki ni usklajeno z zahtevami proizvodne linije, kar podjetjem povzroča težave. Vzporedno bomo predlagali nov, izboljšan način embaliranja, ki bo usklajen z zahtevami prej omenjene proizvodne linije in ju tudi medsebojno primerjali.
Ključne besede: nabava, nabavna logistika, embalaža, embaliranje, embalirani predpisi
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 234; Prenosov: 25
Celotno besedilo (3,56 MB)

Opis: Od dne 15. 4. 2019 je v Republiki Sloveniji začel veljati nov Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1), ki je nadomestil prejšnji Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in uvedel nekaj pomembnih novosti in uskladitev z materialnopravnimi predpisi. V magistrskem delu je narejena primerjava med starim in novim zakonom o nepravdnem postopku glede določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja. Ugotovljeno je do kolikšne mere so se nepravdni postopki, ki urejajo premoženjska razmerja, z novim ZNP-1 dejansko spremenili. ZNP-1 je uvedel tri bistvene spremembe v zvezi s postopkom za določitev odškodnine. Ukinila se je možnost uvedbe tega postopka po uradni dolžnosti. Spremenil se je tudi status državnih odvetnikov, ki imajo v sedanjem postopku po ZNP-1 položaj zakonitega zastopnika države, in spremenila se je ureditev glede plačila stroškov postopka. V zvezi s postopkom za cenitev in prodajo stvari so v magistrskem delu izpostavljene razlike med ZNP-1 in Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Po sedaj veljavnem ZNP-1 mora predlagatelj v predlogu ob navedbi prodajne oz. izklicne cene priložiti še s strani vseh udeležencev podpisane izjave, da se strinjajo s prodajo in navedeno ceno ter da so seznanjeni s tem, da nimajo pravice do pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim se bo dovolila takšna prodaja. Glede postopkov v stanovanjskih zadevah se v ZNP-1 možnost revizije usklajuje z ureditvijo po Zakonu o pravdnem postopku. Druga bistvena novost, ki jo uvaja ZNP-1, je določba 148. člena, ki govori o posebni sposobnosti biti stranka oz. udeleženec v nepravdnem postopku za skupnost etažnih lastnikov, ki jih zastopa upravnik, če ga stavba ima. Glavna novost, ki jo uvaja ZNP-1 v postopkih za urejanje razmerij med solastniki, je drugi odstavek 148. člena, ki določa, da v tem postopku odloča sodišče tudi v primerih, ki jih v 117. členu določa Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ). Sledi nepravdni postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ter prenehanja premoženjske skupnosti, kjer ZNP-1 na novo ureja postopek prenehanja premoženjske skupnosti in spreminja oz. dopolnjuje postopkovna pravila, zlasti v primerih, ko je predmet delitve nepremičnina. Pri postopku za ureditev meje so predstavljene razlike z upravnim postopkom po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN). ZNP-1 je bil tudi usklajen z ZEN tako, da ureja dolžnost sodišča, da pravnomočni sklep oziroma sodno poravnavo pošlje pristojni geodestki upravi. Dodan je tudi nov 174. člen, ki določa smiselno uporabo določb tega postopka v primeru gradnje na tujem zemljišču po 47. členu SPZ. Kot zadnji je bil obravnaven še nepravdni postopek za ureditev nujne poti. Ugotovljeno je bilo, da ZNP-1 ni bistveno spremenil vsebine določb v zvezi s postopkom nujne poti v primerjavi z ZNP, saj se je večina teh določb že uskladila s tem, ko je 1. 1. 2003 v veljavo stopil SPZ. Na splošno je bilo ugotovljeno, da ZNP-1 v postopkih za urejanje premoženjski razmerij daje več poudarka avtonomiji udeležencev kot predhodni ZNP, s čimer v ospredje postavlja načelo dispozitivnosti.
Ključne besede: nepravdni postopek, premoženjska razmerja, ZNP-1, ZNP, povezava z materialnimi predpisi
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 1014; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: V zadnjih letih se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redno osnovnošolsko izobraževanje. V magistrskem delu smo se osredotočili na pregled stanja na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V raziskavi je sodelovalo 89 učiteljev/-ic osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so prinesli številne zanimive ugotovitve. Ugotovili smo, da so imeli anketiranci največkrat možnost spremljati otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, za delo s katerimi se počutijo tudi najbolj usposobljene. Največ znanja so učitelji pridobili s prakso in branjem strokovne literature. Razveseljivo je, da se večina anketirancev želi še dodatno izobraževati na področju dela z otroci s posebnimi potrebami. Ugotovili smo, da je več kot polovica anketiranih mnenja, da prisotnost otrok s posebnimi potrebami pozitivno vpliva na vrstnike. Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami učitelji poznajo povprečno. Skoraj polovica učiteljev je vedno vključenih v pripravo individualiziranega programa, nekaj več kot polovica pa jih pozna v njem zapisane prilagoditve. Pokazale so se statistično značilne razlike, ki govorijo v prid starejšim učiteljem in učiteljem z višjim nazivom.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, predpisi in zakoni, ki urejajo vzgojno-izobraževalno delo otrok s posebnimi potrebami, postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, individualizirani program, splošne prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1113; Prenosov: 390
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Osrednja tematika našega diplomskega dela je bilo preučevanje sprememb v določenih starostnih skupinah vzgojiteljic (tistih, ki so zaposlene več kot 30 let, in tistih, ki so zaposlene manj kot 5 let) na področjih avtonomije, avtoritete ter sodelovanja s starši. Ugotavljali smo torej, ali so starejše vzgojiteljice občutile spremembe po uvedbi kurikuluma, kakšne pritiske s strani formalnih predpisov občutita obe starostni skupini pri načrtovanju dejavnosti, koliko vzgojiteljice pripomorejo k strokovnemu timu oz. koliko se upoštevajo njihovi predlogi, pripombe in pritožbe. Zanimala nas je tudi razlika v občutenju stresa pri obeh starostnih skupinah. V prvem, teoretičnem delu smo se posvetili predvsem pojmovanju oz. definiranju avtoritete in avtonomije, pri čemer smo zajeli tudi njune posamezne vrste in stopnje, se poglobili v odnos med avtonomijo in odgovornostjo ter formalnimi določili. Zanimala nas je tudi preteklost tako na področju avtonomije kot na področju avtoritete ter primeri dobre prakse za obe področji. Empirični del smo posvetili analizi rezultatov raziskave. S pomočjo anketnega vprašalnika smo na vzorcu 105 vzgojiteljev in vzgojiteljic izvedli raziskavo na območju osrednje Slovenije (Kamnik, Ljubljana, Polhov Gradec, Trzin, Domžale ...) ter jih s pomočjo programa SPSS, ki je namenjen statistični obdelavi, ustrezno interpretirali.
Ključne besede: avtonomija, avtoriteta, vzgojitelji, strokovni tim, stres, formalni predpisi, kurikulum za vrtce, sodelovanje s starši, komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 11976; Prenosov: 293
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture Varnost na svetu postaja vse večja dobrina, tudi tam, kjer še do včeraj to ni bilo pomembno. V preteklosti doseže naraven varnosti je danes lahko hitro izgubljena, če družba kot celota varnosti širšega pomena ne namenja dovolj pozornosti. Kritična infrastruktura (v nadaljevanju: KI) je ena izmed pridobitev človeštva in je lahko zelo ranljiva tarča, če je ne varujemo. Pojem kritična infrastruktura se s časom in razvojem spreminja: tako je danes nemogoče povsem zavarovati vse, kar je ali bi lahko bilo kritična infrastruktura. Pred desetletji bi med KI šteli samo največje infrastrukturne objekte, danes pa med KI štejemo tudi državno mejo, informacijsko tehnologijo in prometno infrastrukturo. Kako jo zavarovati, da ob morebitnem poškodovanju ali ogrožanju družba ne bi imela nepopravljivih posledic? Varovanje KI ni samo naloga državnih organov, ampak je tudi zasebnih lastnikov in upravljavcev. Med načine varovanja spada tudi uporaba daljinsko vodenih letalnikov, saj omogočajo cenejšo in bolj kontinuirano delovanje. Hkrati s tem ni ogroženo človeško življenja, saj izvidovanje z DVLS ne zahteva neposredne navzočnosti človeka na kraju ogrožanja. V nalogi prikazujemo del ponudbe DVLS na trgu, z dodatno opremo, potrebno za uspešno opravljanje nalog, in področje predpisov. Predstavljamo tudi področje predpisov in kategorizacije kritične infrastrukture. V zadnjem poglavju prikazujemo ekonomsko upravičenost delovanja z DVLS.
Ključne besede: daljinsko vodeni letalnik, kritična infrastruktura, razred MINI, predpisi, koristni tovor, daljinsko vodeni letalski sistemi, radiološko-kemično-biološka obramba.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1542; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,68 MB)