| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO IN KARTIČNO POSLOVANJE
Petra Novak, 2009, diplomsko delo

Opis: Elektronsko bančništvo je postalo v kratkem času vsakdanji pojav ter nujen del bančne ponudbe, če banka še želi ostati konkurenčna in obdržati svoje komitente. V slovenskem bančnem prostoru je prisotna zelo močna konkurenca med bankami pri ponujanju svojih storitev, saj je skoraj ni banke, ki se ne bi rokovala z internetnim bančništvom. Da bo slovensko bančništvo lahko vzdržalo korak z razvitim svetom, bodo morale banke svoje bančne storitve vedno bolj dopolnjevati in ustvarjati take storitve, ki bodo strankam zanimive. Lahko rečemo, da je elektronsko bančništvo v nekaj letih osvojilo že skoraj vsak dom. Elektronsko bančništvo nam omogoča udobno, hitrejše, kvalitetnejše in ekonomično poslovanje. Navadili smo se namreč, da imamo dostop do svojega denarja in opravljanja bančnih storitev 24 ur na dan vse dni v letu. Na eni strani takšen način komuniciranja z banko uporabnikom omogoča hitrejše in preglednejše poslovanje ter nenazadnje prihranek časa in denarja kot bankam, kot ponudnikom opisanih storitev pa nižje stroške poslovanja na daljši rok. Banke se prilagajajo novi informacijski družbi z uvajanjem novih prodajnih poti ter novih pristopov pri prodaji storitev. Nove prodajne poti v bankah zahtevajo precejšnje naložbe, spremembe v organizaciji delovnih procesov in spremembe poslovnih modelov obnašanja bank. Za preprosto in varno plačevanje storitev ter blaga doma in v tujini je strankam na voljo širok izbor plačilnih kartic. V moderni finančni industriji postajajo cena, hitrost, varnost in prilagodljivost primarne sestavine za uspeh. Standardnemu načinu stika s komitenti prek bančnega okenca so se pridružili bankomati, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, elektronsko bančništvo.
Ključne besede: Banka, stranke, storitve, elektronsko bančništvo, internet, prednosti in slabosti elektronskega bančništva, kartica
Objavljeno: 02.02.2010; Ogledov: 2505; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (439,20 KB)

2.
ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI NA PRIMERU BANK NKBM IN REIFFEISEN BANK
Matjaž Petek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo želeli raziskati elektronsko bančništvo, katere so njegove prednosti in slabosti le-tega, se seznaniti s ponudbo in storitvami elektronskega bančništva, opisati in raziskati trende in varnost elektronskega bančništva ter elektronske plačilne sisteme. Vse skupaj pa smo podkrepili na primerih elektronskih bančništev v NKBM in Reiffeisen Banki. Hiter napredek informacijske tehnologije je tako vodil v množično uporabo interneta, kar pa je odprlo novo vejo - elektronsko bančništvo. Elektronsko bančništvo torej ponuja veliko prednosti, predvsem omogoča uporabnikom, kot tudi bankam prihranek na času. Banke pa tako lahko ponujajo del svojih storitev praktično 24 ur na dan, vse dni v letu. Z uporabo elektronskega bančništva se tudi pocenijo bančne storitve ter banke niso več omejene na lokacijo bančnih poslovalnic. Pri uporabi elektronskega bančništva pa tudi ne smemo pozabiti na varnost. Banka je dolžna postaviti varne sisteme poslovanja, ki komitentom omogača varno in enostavno uporabljanje bančnih storitev, komitenti pa morajo zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. Seveda pa ne smemo pozabiti na same stranke, saj so prav stranke tiste, zaradi katerih banke vodijo nenehen boj s konkurenco, saj se zavedajo, da bodo na trgu ostale le, če bodo korak pred njo.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, prednosti in slabosti elektronskega bančništva, varnost elektronskega bančništva, elektronski plačilni sistemi, NKBM, Raiffeisen Banka.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1503; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (814,07 KB)

3.
TRENDI NA PODROČJU E-BANČNIŠTVA V EVROPI
Klemen Hafner, 2010, diplomsko delo

Opis: Banke in vse ostale finančne institucije želijo čim bolje odgovoriti na povpraševanje, ki se pojavlja na finančnem trgu, obenem pa se želijo tudi razlikovati od konkurence, zato se temu v sled poslužujejo različnih tehnologij, s katerimi bi komitentom ponudile poleg klasičnega elektronskega bančništva še kaj več. Trudijo se, da bi nudile čim več udobja, kar se le da hitre postopke in čim večjo razpoložljivost. A nove tehnologije poleg številnih prednosti prinašajo žal tudi slabosti in tveganja, vendar v primeru elektronskega bančništva prednosti nedvomno prevladujejo in so ključni kriterij odločitev bank za ponujanje tovrstnih storitev. Dandanes praktično ni več banke, ki ne bi ponujala internetne različice bančnih storitev, saj le-ta ne predstavlja več samo konkurenčne prednosti, temveč nujo za zadovoljitev potreb svojim komitentom. Pri uvajanju in kasneje tudi uporabi elektronskega bančništva pa je zagotovo najpomembnejši dejavnik zagotovitev varnosti pri uporabi le-tega. Zagotavljanje varnosti je naloga tako banke kot uporabnika, s tem da je banka dolžna postaviti varne sisteme poslovanja, ki komitentom omogočajo varno in enostavno upravljanje bančnih storitev, dolžnost komitentov pa je zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. Za komitente banke je vsekakor tak način poslovanja zelo udoben, saj lahko poslujejo z banko, ne glede na njen delovni čas, z visoko zasebnostjo pri opravljanju bančnih poslov in konec koncev z nižjimi stroški poslovanja. Z uvedbo elektronskega bančništva so se razbremenili tako bančni uslužbenci kot njeni uporabniki. Komitentom v današnjem času obisk banke ne pomeni istega opravila kot nekoč. Prav tako se lahko tudi svetovanje izvaja preko elektronske banke s pomočjo elektronske pošte, tako da se fizično v bančnih poslovalnicah opravlja le še dokončne korake finančnih načrtov, kot so podpisi pogodb, gotovinsko poslovanje ipd.
Ključne besede: internet, elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, prednosti in slabosti, plačilne kartice, stroški, trendi, tveganje, razvoj, komitenti.
Objavljeno: 15.02.2011; Ogledov: 1792; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (407,84 KB)

4.
UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA S POUDARKOM NA ELEKTRONSKEM BANČNIŠTVU
Maruša Cimprič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili uvajanje elektronskega poslovanja. Posebno pozornost smo namenili internetnem bančništvu, ki je za komitente postalo pomembna in uporabna storitev. Eksplozivna rast popularnosti interneta je omogočila pojav novih načinov uporabljanja bančnih storitev. Za komitente je elektronsko opravljanje finančnih transakcij bistveno lažje od klasičnega. Če želijo banke v prihodnosti ohraniti in tudi povečati število uporabnikov internetnega bančništva, bodo morale svoje bančne storitve neprestano nadgrajevati ter ponujati nove rešitve, ki bodo za komitente zanimive. Najprej smo definirali pojem elektronsko poslovanje, navedli vzroke za njegov razvoj ter opredelili njegov namen. Podrobneje smo opisali vrste in oblike ter prednosti in slabosti elektronskega poslovanja. Nato smo raziskali, kako je potekalo uvajanje elektronskega poslovanja ter kakšni modeli so na voljo pri tem procesu. Osredotočili smo se na elektronsko bančništvo, pri čemer smo najprej razložili njegovo vlogo ter opredelili njegove oblike. Opisali smo razvoj elektronskega bančništva, ki je prinesel tako prednosti kot tudi slabosti za vse udeležence. Pri razvoju elektronskih bančnih storitev mora banka upoštevati želje in zahteve komitentov ter trenutne tehnološke zmožnosti. Uporaba elektronskega bančništva se je precej razširila tudi v Sloveniji, čeprav nekateri komitenti še vedno ne zaupajo popolnoma v varnost teh storitev.V nadaljevanju smo opisali storitve elektronskega bančništva, torej spletno bančništvo, bančne avtomate, plačilne kartice, telefonsko bančništvo in mobilno bančništvo. Nato smo si te storitve pobližje ogledali na primeru Nove ljubljanske banke (NLB) ter SKB banke. Opredelili smo tudi najpogostejša tveganja, ki se pojavljajo pri uporabi elektronskega bančništva. Hkrati smo raziskali tudi varnost in varnostne ukrepe pri uporabi zgoraj navedenih storitev. V zadnjem poglavju smo predstavili napake, ki so jih banke napravile pri uvajanju elektronskega bančništva. Raziskali smo tudi, kakšni stroški nastajajo pri teh storitvah ter katere prednosti in slabosti prinaša elektronsko bančništvo vsem udeleženim stranem. Čeprav uporaba storitev elektronskega bančništva narašča, je še vedno veliko ljudi, ki ne kažejo posebnega zanimanja za uporabo omenjenih storitev. Vendar tudi število le-teh počasi upada, saj se ljudje zavedajo, da lahko finančne posle uredijo hitreje, udobneje ter ceneje kot poprej. V diplomski nalogi je omenjen tudi projekt SEPA, ki ga bo potrebno širši javnosti podrobneje predstaviti, saj je dobro zastavljen in bo olajšal marsikatero plačilno storitev
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, SEPA, spletno bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, varnost in varnostni ukrepi, napake pri uvajanju elektronskega bančništva, stroški banke in uporabnika, prednosti za banko in za uporabnika, slabosti za banko in za uporabnika.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1936; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (910,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici