Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pri pripravi vprašalnikov za magistrsko delo smo prišli do dileme o najprimernejšem izboru pojmov: praktično, laboratorijsko ali eksperimentalno delo. V nalogi so uporabljeni vsi trije izrazi, najpogosteje pa praktično delo, saj je vsako laboratorijsko in eksperimentalno delo tudi praktično delo, obratno pa zmeraj ne velja. Ne glede na poimenovanje imajo vse tri oblike dela pozitiven vpliv na učence. Praktično delo je z vidika aktivnosti učencev med poukom izredno pomembno in ima veliko prednosti pred ostalimi metodami dela, kjer učenci niso aktivni v tolikšni meri. Praktično delo je učinkovitejše s stališča trajnosti znanja, saj vpliva na lažje in boljše sklepanje, kritično mišljenje, razumevanje znanosti, uporabo znanja, razlage opažanj ter definiranje novega problema. Posledično učenci s pomočjo praktičnega dela dosegajo višje kognitivne nivoje, praktično delo pa omogoča tudi lažje povezovanje teorije s prakso. Prav tako praktično delo omogoča razvijanje ročnih spretnosti, ki so pomembne v vsakdanjem življenju. Praktično delo je glede na učne načrte predmetov z naravoslovnimi vsebinami s strani stroke in zakonodajalcev priporočljivo že od začetka šolanja. Samostojnost učencev pri aktivnostih praktičnega dela pa naj bi se od prvega razreda dalje postopoma povečevala. Kljub pomembnosti praktičnega dela učitelji v praksi pogosto naletijo na težave – v šolah ni zadostne opreme, učitelja skrbi izpolnitev ciljev predmeta iz učnega načrta, potrebnega je več časa za izvedbo ure s praktičnim delom kot za izvedbo ure z drugimi, manj aktivnimi metodami dela. Glede na naše ugotovitve učitelji praktično delo, kljub oviram, izvajajo v veliki meri. Med epidemijo COVID-19 (2020-2022) se je izobraževanje na daljavo v osnovni šoli bistveno povečalo, kar je močno otežilo izvedbo praktičnega dela pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami, saj učitelji z izvedbo praktičnega dela na daljavo niso imeli izkušenj. Učitelji so praktično delo, kljub oviram, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo, poskušali izvajati v čim večji meri. Učencem so dali samostojne naloge za izvedbo praktičnega dela ali pa so jim praktično delo prikazali s pomočjo demonstracije. Učitelji so se glede na podana mnenja zavedali prednosti praktičnega dela, kljub temu pa so izzivi in problematika pogosto bili tako veliki, da so prevladali nad prednostmi. Posledično je bila izvedba praktičnega dela med šolanjem na daljavo manjša kot pred šolanjem na daljavo. Zaradi prednosti praktičnega dela bi si učitelji želeli več možnosti usposabljanja in izobraževanja glede praktičnega dela na daljavo, saj bi tako učenci tudi pri izobraževanju na daljavo v največji možni meri pridobili veščine praktičnega dela.
Ključne besede: praktično delo, naravoslovni predmeti, biologija, kemija, praktično delo na daljavo, osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje v času COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomski nalogi smo predstavili ravnanje medicinske sestre z ostrimi predmeti. Predstavili smo, kako se označujejo odpadki v zdravstvu, kako varno rokujemo z ostrimi predmeti, kako se pravilno zaščitimo pred vbodom in kako nudimo prvo pomoč v primeru poškodbe. Raziskovalna metodologija: Za opravljanje raziskave smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, pri kateri nam je bil v pomoč anketni vprašalnik. Ta je sestavljen iz dvajsetih vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Razdelili smo sto anketnih vprašalnikov, od tega smo jih nazaj dobili šestinosemdeset. Podatke smo statistično obdelali z opisno statistiko s programom Microsoft Office Excel 2016 ter jih predstavili z grafikoni. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šestinosemdeset medicinskih sester z različnimi stopnjami izobrazbe, ki delajo na različnih oddelkih. Od tega jih je 57 % zaposlenih na Kliniki za kirurgijo in 43 % na Kliniki za interno medicino. Kar 65 % zaposlenih na interni Kliniki se je že kdaj poškodovalo z ostrim predmetom, medtem ko se jih je na Kliniki za kirurgijo poškodovalo nekoliko manj, in sicer 53 %. Najpogostejši razlog za poškodbo je odstranjevanje pokrovčka z igle, sledi nameščanje pokrovčka na iglo in pa nepravilno odložena igla. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci se tveganja in prenosa različnih bolezni v primeru poškodbe s kontaminirano iglo v večini primerov zavedajo. Pri nas je incident s kontaminirano iglo pogost, vendar je na internih oddelkih pogostejši kot na kirurških. O incidentu je treba vedno poročati, če se je ta zgodil s kontaminirano iglo, če pa je bila slednja nekontaminirana pa poročanje ni obvezno.
Ključne besede: zdravstveno osebje, kontaminirani predmeti, zaščita, poškodba, igla, okužba in varno rokovanje.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 1155; Prenosov: 169
Celotno besedilo (672,01 KB)

Opis: Cilj diplomske naloge je bil ovrednotiti pojavnost in resnost grizenja repov v rejah prašičev v Sloveniji, pridobiti mnenje in izkušnje rejcev o pomembnosti različnih dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov ter ovrednotiti učinkovitost različnih obogatitvenih materialov pri preprečevanju grizenja repov. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 23 rejcev. V slovenskih rejah se z grizenjem repov srečuje približno tri četrtine prašičerejcev. Grizenje repov se večinoma pojavlja v manjšem obsegu (1-5%), v 10% rej pa poročajo o 50-90% poškodovanosti repov. Rejci grizenje repov na splošno smatrajo za manj resen problem. Z namenom preprečevanja tega pojava izvajajo različne preventivne aktivnosti, kot je na primer prilagajanje krme, klime in gostote naselitve ter dodajanje obogatitvenih materialov. Slednje uporablja kar 90% rejcev, najpogosteje verige in žoge. Rejci so večini potencialih dejavnikov tveganja pripisali visoko pomembnost. Kot najpomembnejše so sicer ocenili dejavnike, povezane s kakovostjo zraka, zdravjem živali in genetsko zasnovo, le nekoliko manj pomembne pa dejavnike, povezane s krmljenjem, lastnostmi boksa in obogatitvijo. Med različnimi materiali/predmeti za obogatitev so rejci kot najbolj učinkovite pri preprečevanju grizenja repov ocenili slamo in seno, a teh materialov v svojih rejah večinoma ne uporabljajo. Raziskava je pokazala, da se rejci zavedajo pomena zagotavljanja ustreznega rejskega okolja pri preprečevanju grizenja repov pri prašičih.
Ključne besede: prašič, grizenje repov, ukrepi za preprečevanje, zaposlitveni predmeti/material
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: To diplomsko delo se osredotoča na varnostni vidik zlorabe tehnologije 3D tiskanja in na izziv varnostne službe na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, pri odkrivanju takšnih predmetov z načinom varnostnih postopkov, ki jih na omenjenem letališču izvajajo. Vedno bolj se namreč povečuje in je priljubljena uporaba 3D tiskalnikov v zasebne namene. Zaradi neomejenih možnosti uporabe in zaradi neštetih oblik predmetov, ki jih lahko natisnemo s 3D tiskalnikom, lahko potencialni napadalec izdela tudi predmet, ki bi predstavljal grožnjo za varnost. Kljub priljubljenosti in vedno večji vsakdanji zasebni uporabi tehnologij 3D tiskanja, je potrebno opozoriti tudi na možnosti zlorabe, oziroma opozoriti na nevarne predmete narejene s 3D tiskalnikom. Ker se v zadnjih letih v letalskem prometu posveča zelo veliko pozornosti sami varnosti potnikov, smo se v diplomskem delu osredotočili na varnostni pregled oseb in ročne prtljage pred vstopom v varovano območje z omejenim gibanjem oz. v območje izhodov. Hkrati smo se vprašali, kako lahko odkrivanje nevarnih predmetov natisnjenih s 3D tiskalnikom predstavlja težavo varnostni službi. Empirični del diplomskega dela se osredotoča na raziskovalna vprašanja, na katere smo skušali odgovoriti s pomočjo znanstvene literature, osredotoča se na intervju z vodjem varnosti in varovanja na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ter na eksperiment, v katerem smo nož, natisnjen s 3D tiskalnikom, izpostavili pregledu z rentgensko napravo, kakršno uporabljajo na prej omenjenem letališču pri varnostnih pregledih. Rezultati so pokazali, da odkrivanje takšnih predmetov predstavlja varnostno tveganje in velik izziv za delo varnostne službe.
Ključne besede: diplomske naloge, 3D tiskanje, nevarni predmeti, letališča, tehnologija naprav, varnostni pregled oseb in ročne prtljage
Objavljeno v DKUM: 08.01.2020; Ogledov: 1209; Prenosov: 217
Celotno besedilo (2,30 MB)

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo želeli predstaviti pomen spola in menjav za prebivalce Laboye. Osredotočili smo se na to, kakšen je pri njih kulturni pomen ženskosti in moškosti, kako se to izraža v njihovih ritualih, kako je spol vključen v njihovo mitologijo in kakšno vlogo igra pri njihovih menjavah. Pri teoretičnem delu, kjer je govora o pomembnosti ritualnih menjav za reprodukcijo družbenega sistema ter o menjavah v povezavi s spolom, smo se oprli predvsem na dela Maussa (1996) in Platenkampa (2013), nadaljevanje, ki se nanaša na prebivalce Laboye, njihove rituale, menjave in predmete, ki jih med seboj menjavajo, kozmološki red ter konstrukcijo osebe, pa temelji predvsem na delih Danielle C. Gerirnaert-Martin, ki je obravnavano družbo natančno preučila. Analiza je pokazala, da spol v njihovi družbi igra pomembno vlogo: z vidika spola ne obravnavajo le oseb, temveč tudi objekte, rastline, tkanine, dejavnosti in znanje. Za Laboyo je namreč značilen socialno-kozmološki dualizem, kar pomeni, da se vse dojema z vidika dvojnosti. Menjave, ki v Laboyi potekajo ob vseh pomembnejših dogodkih, so pomembne za vzpostavljanje in ohranjanje družbenih odnosov, objektom, ki so predmeti teh menjav, pa so pripisane ženske oz. moške lastnosti.
Ključne besede: Laboya, ritualne menjave, predmeti menjav, spol, ženskost, moškost
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1000; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,37 MB)