| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ustvarjanje uporabnih predmetov v okviru integrirane zaposlitve in igra z njimi
Tadeja Težak, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu sem na osnovi analize in interpretacije strokovne literature napisala nekaj o tehniki v predšolskem obdobju in njenih značilnostih. Opisala sem igro in vsako posebej opisala, prav tako sem opisala naloge in strategije vzgojno-izobraževalnega dela, velik poudarek pa je na konstrukcijski nalogi, kajti izvedla sem jo tudi praktično. Podani so tudi poudarki o varnem delu, saj ima vedenje in ravnanje, ki temelji na varnem delu velik pomen pri izvedbi v vzgojni skupini. Navedeni so materiali, ki sem jih uporabila pri praktičnem delu. Namen praktičnega dela je bilo izdelovanje voščilnic. Uporabila sem gradiva, ki so prijazna za otroka. To so takšna, ki jih lahko obdeluje, sestavlja in uporablja pri igri. Za izdelovanje voščilnic sem uporabila moos gumi, valovito lepenko, filc, orodja, primerna otrokovi starosti, in neoporečna lepila. Motive, ki smo jih delali, so zimski in povezani z božično-novoletnimi prazniki (motiv smreke, darila, snežinke, snežaka, novoletnih okraskov). Izdelovanje voščilnic je bilo izvedeno v starejši starostni skupini od tri do šest let. Otroci so bili pri izdelovanju voščilnic zelo vztrajni, pokazali so interes. V empiričnem delu so predstavljeni cilji in namen raziskave, metodologija dela, načini za zbiranje in obdelavo podatkov. Dodane so priprave kot zbir vseh elementov za izvedbo konstrukcijske naloge. Zastavljene hipoteze sem večinoma potrdila in ugotovila veliko stopnjo ujemanja načrtovanih predpostavk s preverjenimi v okviru izvajanja raziskave. V prilogi so fotografije otrok pri izdelovanju voščilnic, peki piškotov ter igri prodaja voščilnic. Priloženi so tudi opazovalni listi.
Ključne besede: ustvarjanje, uporabni predmeti, integrirana zaposlitev, igra
Objavljeno: 26.02.2009; Ogledov: 2505; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (10,68 MB)

3.
ANALIZA PROGRAMA PREDŠOLSKE VZGOJE
Patricija Fridl, Simona Milošič, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo obravnava analizo programov izobraževanja vzgojiteljic/jev. Predstavljeno je izobraževanje vzgojiteljev/vzgojiteljic v preteklosti, podrobno pa smo raziskali program izobraževanja vzgojiteljic/ev, ki je veljaven in se izvaja od šolskega leta 1995 dalje in program izobraževanja vzgojiteljic/ev, ki je nastajal v skladu z Bolonjskimi procesi 2008 in, ki se bo začel izvajati s študijskim letom 2009/2010. Zanima nas, v čem sta si programa podobna, kje prihaja do razlik, in ali kakšne so podobnosti in/ali razlike. Oba programa izobraževanja sta predstavljena v celoti in sicer od pogojev za vpis do zaključka študija to je do zagovora diplomskega dela. Na temelju analize obeh programom smo ugotovili, da do odstopanj prihaja pri številu predmetov, pri številu izbirnih predmetov, predvsem pa so odstopanja pri prehodih med programi, saj prehodi v programu izobraževanja vzgojiteljic/ev , ki se izvaja od leta 1995 dalje, niso možni. Prav tako prihaja do odstopanj pri možnostih za nadaljevanje študija in številu ur pedagoške prakse.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, vzgojitelj/vzgojiteljica, izbirni predmeti, predmeti, pedagoška praksa, prehodi med programi.
Objavljeno: 26.03.2009; Ogledov: 2028; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (460,03 KB)

4.
5.
Abstraktni predmeti : za ontologijo izobilja
Matija Arko, 2007, doktorska disertacija

Ključne besede: filozofija matematike, platonizem, nominalizem, abstraktni predmeti, matematične bitnosti, fikcijski liki
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 4248; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Varovanje dragocenosti v muzejih in galerijah : diplomsko delo
Miloš Kuzmić, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: tehnično varovanje, muzeji, galerije, umetnine, dragocenosti, predmeti, diplomske naloge
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 1681; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
USTVARJANJE PRAKTIČNIH IN FUNKCIONALNIH PREDMETOV IN IGRA Z NJIMI
Petra Meznarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo bom najprej na kratko predstavila. Sestavljena je iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela, v kateremu so dodane priloge (priprave, besedilo lutkovne igrice, fotografije…). V teoretičnem delu sem na osnovi strokovne literature napisala nekaj misli, definicij o lutkah različnih avtorjev. V nadaljevanju sem predstavila kako pomembna je lutka glede motivacije in razvijanja govora v vzgojno-izobraževalnem procesu. Opisala sem vse vrste lutk. Velik poudarek je na lutkah na palici, saj sem v vrtcu z otroci izvedla nastop, kjer smo izdelovali lutke na palici (lutka evropejka, masai, indijanka in gejša). Predstavila sem tudi otroško igro, naštela in natančneje opisala vrste otroških iger, prav tako sem na kratko napisala nekaj o ustvarjalnosti in kakšna naj bi bila ustvarjalna oseba. V vrtcu sem z otroki izvedla konstrukcijsko nalogo, ki sem jo v teoretičnem delu tudi opisala. Pozornost sem posvetila tudi delovni in projektni nalogi. Navedla sem gradivo, ki smo ga uporabili pri izdelavi lutk ter opisala postopke uporabljenega gradiva. Pri praktičnem delu smo izdelovali lutke na palici. Otroci so imeli na voljo štiri različne lutke. Tema je bila rase sveta, zato so lutke predstavljale različne rase. Predstavila sem jim osnovne rase: bela, črna, rumena in rdeča. Uporabila sem gradiva, ki so otroku prijazna. Material, ki sem ga uporabila za izdelavo lutk, se imenuje moosgumi. Nastop sem izvedla v starejši starostni skupini od pet do šest let. V empiričnem delu sem predstavila namen raziskave, cilje, ki sem si jih zadala, način zbiranja in obdelavo podatkov. Hipoteze, ki sem si jih postavila, sem v celoti potrdila, prikazala sem jih tabelarično in grafično ter jih hkrati komentirala.
Ključne besede: lutke, ustvarjanje, moosgumi, lutkovna igra, praktični in funkcionalni predmeti.
Objavljeno: 10.03.2010; Ogledov: 2426; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (7,68 MB)

8.
VLOGA SOCIALNIH IGER PRI POUKU V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Mojca Kolarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Socialna igra je ciljno naravnano učenje. Njen osnovni namen je socialno učenje. V socialnih igrah razvijamo intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Pri socialnih igrah učenci prihajajo v medsebojni stik, se povežejo med seboj, med njimi se razvije solidarnost. Socialne igre imajo mnogo prednosti tudi za učitelje. Igre omogočajo učiteljem, da v razredu vzpostavijo enakopraven, tovariški odnos z otroki, motivirajo učence za delo, z igrami sproščajo in razvijajo medsebojne odnose, prihajajo do novih znanj ter pripomorejo nenazadnje k ugodni socialni klimi v razredu. To pomeni, da lahko učitelji socialne igre vključujejo v redni del pouka in s tem na indirekten način prihajajo do željenih vzgojno-izobraževalnih ciljev. V diplomskem delu je prikazano, v kolikšni meri uporabljajo učitelji socialne igre pri pouku, kateri so razlogi za uporabo, pri katerih predmetih in stopnjah učne ure učitelji uporabljajo socialne igre.
Ključne besede: socializacija, socialna igra, pouk, vzgojno-izobraževalni predmeti, artikulacijske stopnje učne ure
Objavljeno: 25.03.2010; Ogledov: 5031; Prenosov: 764
.pdf Celotno besedilo (463,80 KB)

9.
PODATKOVNI MODEL PROGRAMSKE REŠITVE ZA VODENJE EVIDENCE IZGUBLJENIH PREDMETOV
Mišel Mencinger, 2010, diplomsko delo

Opis: Za diplomsko delo sem si izbral naslov »Podatkovni model programske rešitve za vodenje evidence izgubljenih predmetov«. S tem delom sem želel kreirati model, ki bo uporaben tudi v praksi, saj dandanes vodenje evidenc izgubljenih predmetov na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana — in tudi na nekaterih drugih letališčih — še vedno v veliki meri poteka le ročno, z vpisovanjem podatkov v zvezek. Delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del. V prvem delu so predstavljene vse teoretične opredelitve, medtem ko praktični del sestavlja sama podatkovna baza za vodenje evidence izgubljenih predmetov, ki je bila v celoti izdelana z orodjem Microsoft Access. Izdelal sem podatkovni model za vodenje evidenc izgubljenih predmetov. Delo je osredotočeno predvsem na samo zasnovo podatkovnega modela, ki omogoča nadaljnji razvoj in uvedbo v neki konkretni programski rešitvi. Vse povezave med posameznimi tabelami v podatkovni bazi so v diplomskem delu prikazane tudi z relacijskim diagramom. Poleg izdelanih obrazcev, ki v veliki meri uporabnikom olajšajo zapisovanje podatkov v bazo, so jim v pomoč tudi nekatera poročila. Z uvedbo podatkovnega modela v praksi bi olajšali delo zaposlenim, vsi podatki o izgubljenih predmetih pa bi postali veliko bolj pregledni, kot so trenutno.
Ključne besede: Podatkovni model, izgubljeni predmeti, SQL, sistemi za upravljanje podatkovnih baz, Microsoft Access.
Objavljeno: 07.09.2010; Ogledov: 1537; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
EPISTEMOLOŠKI VIDIK RELIGIOZNEGA IZKUSTVA
Gregor Kuhar, 2010, diplomsko delo

Opis: Religiozne izkušnje že od nekdaj burijo človeško domišljijo, spodbujajo špekulacije in vprašanja o njihovi naravi, o nadnaravnem, o bogu ter pogosto veljajo za nekakšen temelj vednosti. Do pojava ni ravnodušna niti moderna filozofija, natančneje spoznavna teorija, ki s pomočjo filozofskih argumentov poskuša dokazati spoznavno moč religioznih izkušenj ali tudi nasprotno tezo, da religiozne izkušnje same po sebi (brez dodatne teološke utemeljitve) ne morejo zagotoviti zanesljive vednosti. Drugo izmed zgornjih dveh tez smo poskušali dokazati tudi v tej nalogi. Najprej smo spoznali nekatera splošna vprašanja, ki zadevajo spoznavno vrednost religioznih izkušenj, nekatere definicije in klasifikacije religioznih izkušenj, pojav pa smo za namen te naloge tudi definirali in klasificirali. Nato smo spoznali različne strategije upravičenja vednosti in jih aplicirali na pojav religioznih izkušenj. Poskušali smo ugotoviti, ali so religiozne izkušnje same na sebi lahko temelj vednosti, dokaz za resničnost naših religioznih prepričanj, ali pa prinašajo t.i. intuitivno oziroma samo-evidentno vednost. Pri tem smo za namen naloge izločili reliabilistično oziroma eksternalistično strategijo upravičenja vednosti, saj pri religioznih izkušnjah — za razliko od "običajne" čutne zaznave — ne moremo trditi, da gre za izkustvo, ki bi prima facie prinašalo resnično vednost: religioznih izkušenj že zaradi njihovih pojavnih lastnosti ne moremo smatrati za prima facie zanesljiva izkustva. Tako smo za namen naloge sprejeli internalistično strategijo upravičenja vednosti, iz katere izhaja, da nam morajo biti razlogi za upravičenje spoznavne vrednosti religioznih izkušenj poznani. Nato smo podrobneje spoznali nekatere lastnosti religioznih izkušenj. Določene izmed njih (privatnost in posledična nepreverljivost izkušenj, vloga naše interpretacije in "kulturnih okvirov" pri izkušnji, zmožnost povzročanja religioznih in njim podobnih izkušenj z naravnimi pojavi) vzvratno potrjujejo naše sklepe iz prejšnjih poglavij, hkrati pa nas soočajo z naturalistično razlago pojava religioznih izkušenj, ki smo jo preučili v naslednjem koraku. Pri tem se nismo naslanjali zgolj na filozofske argumente, ampak smo (sicer zelo v grobem) spoznali nekatere psihološke in nevrološke ugotovitve. Soočili smo se tudi s tezami, da je naturalistični (znanstveni) pogled na svet ali na konkreten pojav zgolj eden izmed različnih in enakovrednih pogledov. To tezo smo zavrnili z dokazovanjem (tega vprašanja sicer nismo podrobno razdelali, temveč smo se ga zgolj površno dotaknili), da je naturalistični, predvsem pa znanstveni pristop spoznavno kvalitativno različen od drugih epistemoloških sistemov, npr. od različnih religioznih doktrin. Na podlagi teh sklepov smo nadalje izpeljali tezo, da religiozne izkušnje same po sebi (brez kakršnekoli dodatne utemeljitve) ne morejo biti temelj naše vednosti, garant za resničnost naših religioznih prepričanj, niti t.i. intuitivna oziroma samo-evidentna spoznava. Dotaknili smo se vprašanja, kaj privzetje naturalistične (znanstvene) razlage pojavov religioznih izkušenj pomeni za naša (religiozna) prepričanja. Že v uvodu smo prikazali, da sprejetje naturalistične razlage religioznih izkušenj prinaša neobhodne posledice za vsaj del naših religioznih prepričanj, saj so religije vsaj delno utemeljene tudi na prepričanju, da so določeni izbrani posamezniki izkusili oziroma spoznali boga, božanstvo ali kakšen drug aspekt nadnaravnega — kar pa religije smatrajo za vzvraten dokaz o pravilnosti njihovih religioznih doktrin, medtem ko religiozne doktrine hkrati utemeljujejo verodostojnost religioznih izkušenj. S sprejetjem naših sklepov je ta krožni sklep ovržen. V zadnjem delu naloge smo preučili tudi fenomenološko kritiko argumenta religiozne izkušnje, ki podvomi v nekatere predpostavke našega preučevanja, in poskušali ugotoviti, kaj to pomeni za naše dosedanje dokazovanje.
Ključne besede: religiozne izkušnje, spoznavna vrednost religioznih izkušenj, nevro-psihologija, naturalistična razlaga, predmeti zavesti
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1454; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (642,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici