| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 17 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
PRIMERI SODELOVALNEGA UČENJA PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Tina Sladič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti sodelovalno učenje v 4. razredu osnovne šole pri predmetu družba. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je sodelovalno učenje, opredeljena so osnovna načela sodelovalnega učenja, strukture sodelovalnega učenja, predmet družba ter dosedanje raziskave, ki so bile v Sloveniji narejene v sklopu diplomskih ali magistrskih nalog. V okviru praktičnega dela magistrske naloge smo načrtovali, izvedli in analizirali pet učnih ur z različnimi strukturami sodelovalnega učenja pri predmetu družba v 4. razredu. Uporabili smo naslednje strukture sodelovalnega učenja: izvirno sestavljanko, več glav več ve, preverjanje v parih, pošiljanje vprašanj in sodelovalne karte. V zaključku predstavljamo mnenja učencev in učiteljice o sodelovalnem učenju. Ugotovili smo, da je sodelovalno učenje učencem zelo všeč, le-ti so izrazili željo po čim pogostejšem izvajanju te oblike učenja. Tudi učiteljica ima pozitiven odnos do takšnega poučevanja in je izrazila potrebo po dodatnem izobraževanju.
Ključne besede: sodelovalno učenje, sodelovalne strukture, 4. razred osnovne šole, predmet družba
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1536; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

12.
PROJEKTNO UČNO DELO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE PRI PREDMETU DRUŽBA
Anita Barat, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Projektno učno delo v 4. razredu osnovne šole pri predmetu družba je predstavljenih nekaj kulturno-zgodovinskih spomenikov v Lendavi, kratka zgodovina Lendave in nekatere kulturne ustanove v Lendavi ter njihova muzejska vsebina. Opisani so nekateri načini sodobnega pouka, predvsem projektno učno delo, ki vključuje odhod na teren oziroma obisk muzeja. Učenci se z odhodom na teren in obiskom pomembnih kulturnih spomenikov seznanijo s kulturno-zgodovinsko dediščino svojega domačega kraja. Tak način dela je za učence zanimivejši, bolj pester, zanimanje za učno snov je večje, znanje učencev trajnejše, pouk pa kakovostnejši. Učenci postanejo hkrati aktivni sooblikovalci pouka. Pripravili smo primere učnih priprav za izvedbo projektnega učnega dela v 4. razredu osnovne šole pri predmetu družba na temo kulturno-zgodovinski spomeniki v Lendavi. S pomočjo pripravljenih učnih priprav želimo prikazati ter učiteljem ponuditi eno izmed možnosti izpeljave pouka na sodoben način.
Ključne besede: projektno učno delo, delo na terenu, muzej, kulturno-zgodovinski spomenik, predmet družba
Objavljeno: 21.07.2015; Ogledov: 911; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1012,12 KB)

13.
ZASTOPANOST KONSTRUKTIVISTIČNEGA PRISTOPA PRI POUKU DRUŽBE
Polona Jančič, 2016, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen konstruktivistični pristop pri pouku družbe, ki poudarja učenčevo aktivno vlogo v izobraževalnem procesu in njegovo sposobnost, da si na podlagi izkušenj in predznanja sam zgradi novo znanje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o zastopanosti konstruktivističnega pristopa, ki je bila izvedena med 181 učitelji razrednega pouka, ki v šolskem letu 2015/16 poučujejo družbo v 4. ali 5. razredu osnovne šole. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba konstruktivističnega pristopa pri učiteljih družbe; katere oblike pouka, didaktične strategije in metode dela prevladujejo pri poučevanju družbe; predstave o učiteljevi vlogi; kakšna je aktivnost učencev pri urah družbe; usposobljenost učiteljev za poučevanje po konstruktivističnem pristopu ter obstoj pozitivno spodbudnega okolja za uporabo drugačnih pristopov k poučevanju. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji poznajo in občasno tudi uporabljajo konstruktivistični pristop. Več kot polovica učiteljev meni, da lahko družbo poučujejo po načelih konstruktivizma in da tradicionalni pristop ni zadosten. Pri pouku družbe se še vedno najpogosteje uporablja frontalna oblika pouka, vendar učitelji kljub temu ocenjujejo, da so učenci pri urah družbe aktivni in da zaupajo znanju, ki ga pridobijo samostojno. Med didaktičnimi strategijami sta najpogosteje uporabljena izkustveno in raziskovalno učenje. Priprava na pouk, zasnovan na konstruktivističnem pristopu, zahteva od učiteljev več predhodnega dela in priprav. Učitelji ocenjujejo, da dobijo dovolj spodbud za pouk z različnimi didaktičnimi pristopi, a hkrati navajajo, da zaradi premalo časa in prevelikega števila učencev v razredu, ne poučujejo po konstruktivističnem pristopu v večjem obsegu.
Ključne besede: OSNOVNA ŠOLA, UČITELJI, PREDMET DRUŽBA, KONSTRUKTIVIZEM
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 670; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

14.
Uresničevanje kompetenc pri pouku družbe (s poudarkom na digitalni kompetenci)
Mateja Modrej, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti uresničevanje kompetenc pri pouku družbe. V teoretičnem delu so predstavljeni poklic učitelja razrednega pouka, predmet družba, načela in cilji osnovne šole, kompetence učiteljev in digitalna kompetenca. V drugem, empiričnem delu, so prikazani rezultati empirične raziskave, ki je temeljila na 170 učiteljih 4. in 5. razreda, ki so v šolskem letu 2015/2016 poučevali predmet družba po slovenskih osnovnih šolah. Namen je bil spoznati kompetence učiteljev, njihovo razvitost in ovire pri razvoju, uporabo IKT in e-gradiv ter kje in v kolikšni meri so se le-ti naučili uporabljati IKT-medije. Ugotovili smo, da učitelji radi poučujejo predmet družba, da so med kompetencami pri njih najbolj razvite splošne kompetence, da se večina učiteljev dovolj aktivno vključuje v različne oblike razvijanja lastnih kompetenc in da jih pri tem v večini nič ne ovira. Učitelji IKT uporabljajo pri večini ur pouka, najpogosteje pri obravnavi nove učne snovi, njihove uporabe se največ naučijo pri neposrednem delu v praksi. E-gradiva najpogosteje pridobivajo na internetu in jih največ uporabljajo pri vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru.
Ključne besede: Osnovna šola, predmet družba, kompetence, digitalna kompetenca, učitelj
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 485; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

15.
POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKA
Urška Košica, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija). V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja. V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine. V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence. Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Ključne besede: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 737; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

16.
Učitelji o ustvarjalnosti pri pouku družbe
Dijana Širovnik Koščica, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali pomen razvoja ustvarjalnosti ter pogled učiteljev 4. in 5. razreda na razvoj ustvarjalnosti pri pouku družbe. Sodelovalo je 251 učiteljev slovenskih šol, ki so v šolskem letu 2016/2017 poučevali predmet družba. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ustvarjalnost, njen pomen ter dejavnike, ki vplivajo na njen razvoj. Na kratko smo orisali poglede sodobnih pedagogov na ustvarjalnost v šoli. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, kako se ustvarjalnost pri predmetu družba razvija v naših šolah. Zanimal nas je odnos učiteljev do ustvarjalnosti, metode in oblike dela, s katerimi jo razvijajo, ter koliko so jim pri tem v pomoč učbeniki. Spoznali smo, da večina učiteljev meni, da je ustvarjalnost mogoče razvijati pri vsakem posamezniku in da jo razvijajo tudi pri predmetu družba. Raziskava je razkrila, da starejši učitelji (z več kot 20 leti delovne dobe) pogosteje razvijajo ustvarjalnost pri naravoslovnih predmetih in se pri tem čutijo tudi bolj kompetentne in samozavestne od mlajših kolegov. Večina učiteljev meni, da so jim učbeniški kompleti pri tem le delno v pomoč, prav vsi pa si želijo več izobraževanj na temo razvoja ustvarjalnega mišljenja.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, predmet družba, učitelji, spodbujanje ustvarjalnosti.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 486; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

17.
Učinkovitost bralne strategije PV3P pri predmetu družba v 5. razredu
Mojca Ozmec, 2019, magistrsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Učinkovitost bralne strategije PV3P pri predmetu družba v 5. razredu sem se v teoretičnem delu osredotočila na predmet družbo ter pojma učenje in branje, ki sta med seboj tesno povezana, saj je branje dejavnost, preko katere pridemo do novih znanj. Pri tem ni dovolj da besedilo le beremo, ampak ga moramo tudi razumeti, znati moramo izluščiti bistvo ter nove podatke povezati z že znanimi informacijami iz našega spomina. Da bi učenci besedilo čim bolje razumeli, jim lahko predstavimo bralne strategije, ki jim bodo pomagale pri obravnavi besedila ter jih usmerjale vse od aktivacije predznanja do preverjanja njihovega razumevanja besedila. Ena izmed strategij, ki jih lahko uporabimo pri obravnavi besedila je tudi bralno učna strategija PV3P. Ta vodi učence po korakih skozi celoten proces spoznavanja in branja besedila. Namen magistrske naloge je bil preveriti učinkovitost bralne strategije PV3P pri branju učbeniških besedil pri družbi. Raziskava je potekala šest tednov, izvedeni sta bili dve identični preverjanji, eno na začetku in eno ob koncu raziskave, ob koncu pa so učenci reševali še anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo pridobili rezultate o občutkih, ki so se učencem porajali ob uporabi bralne strategije. Raziskava je pokazala, da so učenci napredovali na področju predznanja, novega znanja in razumevanja, prav tako smo potrdili povezavo med napredkom učencev in njihovimi občutki.
Ključne besede: Osnovna šola, predmet družba, branje, kompleksne bralne učne strategije, bralna učna strategija PV3P
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 117; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici