| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
ZASTOPANOST KONSTRUKTIVISTIČNEGA PRISTOPA PRI POUKU DRUŽBE
Polona Jančič, 2016, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen konstruktivistični pristop pri pouku družbe, ki poudarja učenčevo aktivno vlogo v izobraževalnem procesu in njegovo sposobnost, da si na podlagi izkušenj in predznanja sam zgradi novo znanje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o zastopanosti konstruktivističnega pristopa, ki je bila izvedena med 181 učitelji razrednega pouka, ki v šolskem letu 2015/16 poučujejo družbo v 4. ali 5. razredu osnovne šole. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba konstruktivističnega pristopa pri učiteljih družbe; katere oblike pouka, didaktične strategije in metode dela prevladujejo pri poučevanju družbe; predstave o učiteljevi vlogi; kakšna je aktivnost učencev pri urah družbe; usposobljenost učiteljev za poučevanje po konstruktivističnem pristopu ter obstoj pozitivno spodbudnega okolja za uporabo drugačnih pristopov k poučevanju. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji poznajo in občasno tudi uporabljajo konstruktivistični pristop. Več kot polovica učiteljev meni, da lahko družbo poučujejo po načelih konstruktivizma in da tradicionalni pristop ni zadosten. Pri pouku družbe se še vedno najpogosteje uporablja frontalna oblika pouka, vendar učitelji kljub temu ocenjujejo, da so učenci pri urah družbe aktivni in da zaupajo znanju, ki ga pridobijo samostojno. Med didaktičnimi strategijami sta najpogosteje uporabljena izkustveno in raziskovalno učenje. Priprava na pouk, zasnovan na konstruktivističnem pristopu, zahteva od učiteljev več predhodnega dela in priprav. Učitelji ocenjujejo, da dobijo dovolj spodbud za pouk z različnimi didaktičnimi pristopi, a hkrati navajajo, da zaradi premalo časa in prevelikega števila učencev v razredu, ne poučujejo po konstruktivističnem pristopu v večjem obsegu.
Ključne besede: OSNOVNA ŠOLA, UČITELJI, PREDMET DRUŽBA, KONSTRUKTIVIZEM
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 646; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

42.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJE
Tatjana Lešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Davek mora davčni zavezanec plačati v roku, ki je določen z zakoni o obdavčenju. V kolikor tega ne stori in plačilo davčne obveznosti ni bilo zavarovano tako, da bi se upnik, torej davčni organ, lahko poplačal iz zavarovanja, začne davčni organ davčno izvršbo. Davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Davčno izvršbo opravlja Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Davčna izvršba je skrajni ukrep, ki ga FURS uporabi, če davčni dolžnik svojih denarnih obveznosti ne poravna v rokih, predpisanih za prostovoljno izpolnitev. Postopek davčne izvršbe se začne z izdajo sklepa o izvršbi. Če izvršba na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, denarne terjatve, premično premoženje ali vrednostne papirje ni uspešna, FURS predlaga izvršbo na dolžnikove nepremičnine, deleže v družbah ali premoženjske pravice. Predlog za vložitev izvršbe posreduje državnemu pravobranilstvu, ki zastopa državne organe pred sodišči, pri čemer postopek izvršbe skladno z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) opravi sodišče. Glede na to, da gre pri izvršbi za poseg v pravice in premoženje dolžnika, uporabi davčni organ davčno izvršbo kot skrajni ukrep za poplačilo terjatev. Da gre za skrajni ukrep, s katerim naj bi se dosegla in/ali zagotovila izterjava davkov iz premoženja dolžnika, izhaja iz določb ZDavP-2, ki določajo, da je pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje dejstvo, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja ni bilo mogoče izterjati. Davčna izvršba na nepremičnine predstavlja za davčni organ dokaj zapleten, predvsem pa dolgotrajen proces. Ne glede na to, pa mora davčni organ uporabiti vse zakonske možnosti, da izterja davčni dolg od davčnega dolžnika, vključno z ukrepom posega na njegovo nepremično premoženje. Pri opravljanju davčne izvršbe je davčni organ dolžan spoštovati osebno dostojanstvo zavezanca za davek, ki dolguje davek, in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna.
Ključne besede: Davek, zavezanec za davek/davčni zavezanec, davčni postopek, davčna izvršba, predmet davčne izvršbe, davčni dolg, izterjava dolga, izvršilni postopek, izvršba, nepremično premoženje.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1019; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (453,80 KB)

43.
DEJAVNIKI USPEŠNOSTI MALEGA IN SREDNJE VELIKEGA PODJETJA NA PRIMERU AVTOHIŠE KOLMANIČ & DOKL, D. O. O.
Saška Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: V tem delu diplomskega seminarja smo proučevali dejavnike uspešnosti malega in srednje velikega podjetja na primeru Avtohiše Kolmanič & Dokl d. o. o. Mala in srednje velika podjetja morajo v začetku svojega poslovanja in seveda že pred poslovanjem razmišljati o dejavnikih, ki bodo uspešno vplivali na razvoj in/ali poslovanje podjetja. V diplomskem seminarju smo najprej na kratko opredelili definicije malih in srednje velikih podjetij. V naslednjem poglavju smo predstavili tri vrste dejavnikov uspešnosti malega in srednje velikega podjetja in sicer: dejavnike, ki izhajajo iz osebnosti ustanovitelja; dejavnike, ki izhajajo iz predmeta ustanovitve ter dejavnike, ki izhajajo iz okolja ustanovitve. Poudarek smo dali na dejavnike, ki izhajajo iz okolja ustanovitve, kamor uvrščamo družbeno okolje, infrastrukturo z vidika pravnega reda, infrastrukturo z vidika storitev, ustanovitveno infrastrukturo, gospodarsko stanje in tržišča. V naslednjem poglavju smo na kratko predstavili avtohišo Kolmanič & Dokl d. o. o., v nadaljevanju pa zapisali, kako kateri izmed preučevanih dejavnikov uspešnosti vpliva na razvoj in/ali poslovanje avtohiše Kolmanič & Dokl d. o. o. Diplomski seminar zaključujemo z ugotovitvami o dejavnikih uspešnosti podjetja Avtohiše Kolmanič & Dokl d. o. o. in s predlogi za prakso ter z ugotovitvami o dokazanosti zastavljenih tez.
Ključne besede: Avtohiša Kolmanič & Dokl d. o. o., dejavniki uspešnosti malega in srednje velikega podjetja, okolje ustanovitve, osebnost ustanovitelja, predmet ustanovitve
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 413; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

44.
Uresničevanje kompetenc pri pouku družbe (s poudarkom na digitalni kompetenci)
Mateja Modrej, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti uresničevanje kompetenc pri pouku družbe. V teoretičnem delu so predstavljeni poklic učitelja razrednega pouka, predmet družba, načela in cilji osnovne šole, kompetence učiteljev in digitalna kompetenca. V drugem, empiričnem delu, so prikazani rezultati empirične raziskave, ki je temeljila na 170 učiteljih 4. in 5. razreda, ki so v šolskem letu 2015/2016 poučevali predmet družba po slovenskih osnovnih šolah. Namen je bil spoznati kompetence učiteljev, njihovo razvitost in ovire pri razvoju, uporabo IKT in e-gradiv ter kje in v kolikšni meri so se le-ti naučili uporabljati IKT-medije. Ugotovili smo, da učitelji radi poučujejo predmet družba, da so med kompetencami pri njih najbolj razvite splošne kompetence, da se večina učiteljev dovolj aktivno vključuje v različne oblike razvijanja lastnih kompetenc in da jih pri tem v večini nič ne ovira. Učitelji IKT uporabljajo pri večini ur pouka, najpogosteje pri obravnavi nove učne snovi, njihove uporabe se največ naučijo pri neposrednem delu v praksi. E-gradiva najpogosteje pridobivajo na internetu in jih največ uporabljajo pri vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru.
Ključne besede: Osnovna šola, predmet družba, kompetence, digitalna kompetenca, učitelj
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 459; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

45.
RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI PRI POUKU NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE S POUDARKOM NA LESNIH GRADIVIH
Katja Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava razvojne značilnosti otrok in njihove zmožnosti za tehnične dejavnosti pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se izvaja v 4. in 5. razredu osnovne šole. Predmet združuje naravoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem zakonitosti delovanja narave, in tehniko, ki te zakonitosti uporablja za spreminjanje narave v korist človeka. Spoznavanje in utrjevanje naravoslovnih pojmov se dopolnjujeta z obdelavo gradiva do zamišljenega izdelka, z uporabo tehničnih sredstev in primerne organizacije dela. Predstavljeni so cilji predmeta naravoslovje in tehnika v povezavi z lesnimi gradivi, opisani osnovnošolski predmeti, ki vključujejo obravnavo lesnih gradiv, in predstavljena vključenost lesne tematike pri pouku v drugih državah. Posebno pozornost namenjamo učiteljevemu vpeljevanju lesnih gradiv v učni proces pri pouku naravoslovja in tehnike. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 146 učitelji podravskih osnovnih šol, so: učitelji namenijo malo ur teoretičnim vsebinam o lesu, nekoliko več praktičnemu delu učencev, pri čemer so večje implementacije lesnih gradiv pri pouku deležni učenci četrtih razredov in pri učiteljih z večletnimi delovnimi izkušnjami. Največje ovire za izvajanje praktičnega dela učiteljem predstavljajo pomanjkanje orodij in pripomočkov za obdelavo lesa, prevelike skupine učencev in premalo razvite ročne spretnosti učencev. V Podravski regiji zelo majhen delež šol izvaja neobvezni izbirni predmet tehnika ali izbirni predmet obdelava gradiv: les, saj se zanju odloča premalo učencev, čeprav predmeta spodbujata razvoj ročnih spretnosti, ki so pri današnjih učencih vedno manj razvite. Učencem je treba približati naravo in les že v šoli, saj bi s tem spodbudili njihov primarni interes po raziskovanju in ustvarjanju ter posledično urili ročne spretnosti pri obdelavi in oblikovanju lesa ter drugih materialov.
Ključne besede: motorični razvoj, ročne spretnosti, predmet naravoslovje in tehnika, učni načrt, izdelki iz lesnih gradiv
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 857; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

46.
POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKA
Urška Košica, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija). V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja. V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine. V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence. Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Ključne besede: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 687; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

47.
MOTIVIRANOST UČENCEV PRI POUKU SLOVENŠČINE 3. TRILETJA OSNOVNIH ŠOL V OBČINI LJUTOMER
Nastja Škrlec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje preučili učno motivacijo, ki smo jo nato v empiričnem delu tudi raziskali. V empiričnem delu smo izvedli anketna vprašalnika med učenci in učitelji 3. triletja osnovnih šol v občini Ljutomer. V raziskavi nas je zanimalo, kakšen odnos imajo učenci do predmeta slovenščina in posledično tudi do domačih nalog, ali je slovenščina priljubljen predmet, kateri so razlogi za njegovo priljubljenost, kako so motivirani za učenje, ali sodelujejo pri pouku, ali so učiteljem in učencem uvodne motivacije pomembne, katere strategije učitelji uporabljajo za motiviranje učencev. Ugotoviti smo želeli še, na katerem področju so učenci bolj motivirani za učenje in sodelovanje. Zanimalo nas je tudi, katere didaktične pripomočke uporabljajo učitelji pri pouku slovenščine. Pri določenih vprašanjih smo primerjali rezultate učencev glede na spol, razred in zaključeno oceno pri predmetu slovenščina. Naredili pa smo tudi primerjavo med rezultati učencev in učiteljev. Ugotovili smo, da so rezultati med seboj dokaj podobni. Raziskava je pokazala, da so učenci zunanje motivirani za učenje slovenščine. To pomeni, da se predmet učijo zaradi ocen, pritiska staršev ali učiteljev in ne zaradi lastnega interesa in radovednosti. Učencem se zdijo učne ure zanimive. Večina učencev ima do predmeta slovenščina negativen odnos – razlog je, da se jim zdi zahteven glede snovi in učenja. Učencem je slovenščina kot predmet všeč predvsem zaradi učiteljevega načina poučevanja. Večini učencev je ljubši književni pouk, posledično so zaradi tega tudi bolj motivirani za sodelovanje pri njem. Učitelji pri pouku uporabljajo različne strategije, s katerimi motivirajo učence za sodelovanje. Prav tako uporabljajo različne didaktične pripomočke, s katerimi izvedejo pouk na zanimiv in pester način.
Ključne besede: učna motivacija, motivacijske strategije, predmet slovenščina, motiviranost učencev, osnovna šola.
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 843; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

48.
Učitelji o ustvarjalnosti pri pouku družbe
Dijana Širovnik Koščica, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali pomen razvoja ustvarjalnosti ter pogled učiteljev 4. in 5. razreda na razvoj ustvarjalnosti pri pouku družbe. Sodelovalo je 251 učiteljev slovenskih šol, ki so v šolskem letu 2016/2017 poučevali predmet družba. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ustvarjalnost, njen pomen ter dejavnike, ki vplivajo na njen razvoj. Na kratko smo orisali poglede sodobnih pedagogov na ustvarjalnost v šoli. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, kako se ustvarjalnost pri predmetu družba razvija v naših šolah. Zanimal nas je odnos učiteljev do ustvarjalnosti, metode in oblike dela, s katerimi jo razvijajo, ter koliko so jim pri tem v pomoč učbeniki. Spoznali smo, da večina učiteljev meni, da je ustvarjalnost mogoče razvijati pri vsakem posamezniku in da jo razvijajo tudi pri predmetu družba. Raziskava je razkrila, da starejši učitelji (z več kot 20 leti delovne dobe) pogosteje razvijajo ustvarjalnost pri naravoslovnih predmetih in se pri tem čutijo tudi bolj kompetentne in samozavestne od mlajših kolegov. Večina učiteljev meni, da so jim učbeniški kompleti pri tem le delno v pomoč, prav vsi pa si želijo več izobraževanj na temo razvoja ustvarjalnega mišljenja.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, predmet družba, učitelji, spodbujanje ustvarjalnosti.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 454; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

49.
Stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja
Tea Fideršek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja. Sodelovalo je 125 staršev učencev 3. razreda iz petih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo predstavili predmet spoznavanje okolja. Opredelili smo pojma izkustveno učenje in pouk izven učilnice. Na kratko smo omenili tudi vključevanje staršev, ki je bilo ključnega pomena za našo raziskavo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, ali se starši strinjajo z izvajanjem pouka izven učilnice, koliko so pripravljeni sodelovati in koliko sploh imajo možnosti za sodelovanje. Ugotovili smo, da večina staršev pozna izraz pouk izven učilnice in razume njegov pomen, vendar so slabo seznanjeni z izvajanjem te oblike pouka na šoli, kamor hodijo njihovi otroci. S tem je povezana tudi nevednost staršev o možnostih sodelovanja pri izvajanju. Vseeno je raziskava pokazala, da imajo večjo željo po sodelovanju starši, katerih otroci obiskujejo podeželsko šolo. Izkušnje staršev, ki so se s tem delom že seznanili, so zelo pozitivne. V največji meri so starši sodelovali pri predstavitvi raznih poklicev ali kot pomoč v razredu, nekateri starši pa to prakticirajo tudi v svoji službi. Starši se strinjajo, da se lahko pouk izven učilnice izvaja na različnih lokacijah, vendar jim določene stvari še vedno predstavljajo oviro.
Ključne besede: pouk izven učilnice, vključevanje staršev, izkustveno učenje, zunanji učni prostor, predmet spoznavanje okolja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 610; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

50.
Možnosti pravne zaščite izvirne športno-kulturne prireditve
David Tratnjek, 2018, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu se soočamo z razvojem novih tehnologij, tehnik, inovacij, načinov izražanja in ostalih novosti, katere so svojevrstne in prinašajo dodano vrednost osebe, podjetja, organizacije, predmeta oz. procesa. Te dodane vrednosti so lahko na razpolago vsem uporabnikom, ali pa s pravno zaščito ostanejo le ustvarjalčeve, razen če se odloči to stvaritev deliti z drugimi v tržne namene. To je tema diplomskega seminarja, v katerem se bo ugotavljalo, kaj so predmeti intelektualne lastnine ter kakšni so pristopi in vrste zaščite za doseganje tega, kar smo v začetku omenili. Pojem Intelektualna lastnina je danes že zelo razširjen. Ljudje ga dobro poznajo in se zavedajo, kaj prinaša. Nekateri se prav trudijo, da bi dognali nekaj novega in to zaščitili z namenom, da bi na ta način obogateli. Na daljnem vzhodu tako poznamo podjetja, ki razvijajo različne nove aplikacije za pametne telefone, katere plasirajo na trg preko »app-trgovin«, v upanju, da se katere izmed njih uveljavijo in lahko z njimi zaslužijo preko različnih poti (prodaja, oglaševanje, ...). Poleg predstavitve področja intelektualne lastnine v teoretičnem delu diplomskega seminarja bo v praktičnem delu predstavljena prireditev »Sam Svoj Čolnar«, za katero menimo, da je lahko potencialen predmet varstva z eno od pravic intelektualne lastnine.
Ključne besede: intelektualna lastnina, inovacija, pravna zaščita, trženje, predmet varstva.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 86; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (983,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici