| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
KULTURNI DAN V DRUGEM RAZREDU - POTOVANJE OKOLI SVETA
Manuela Soršak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kulturni dan v drugem razredu – potovanje okoli sveta je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, praktičnega in empiričnega. V teoretičnem delu uvodoma predstavljamo dneve dejavnosti, njihove cilje, načrtovanje in organizacijo. Temu sledi opredelitev predmeta spoznavanje okolja ter pregled učnega načrta ter potrjenih učbenikov za predmet spoznavanje okolja, in sicer s stališča kulturnih dni, kjer pridemo do ugotovitev, da predlogi izpeljav kulturnih dni v pregledanem niso navedeni. V praktičnem delu diplomske naloge predstavljamo učno pripravo, izvedbo in vrednotenje kulturnega dne, ki smo ga izpeljali in ki zadošča vsem teoretičnim zahtevam sodobnega pouka. Kulturni dan smo izvedli na Osnovni šoli Rače, sodelovalo pa je 34 učencev drugih razredov. Potek kulturnega dne je dokumentiran tudi s fotografijami. V zadnjem, empiričnem delu diplomske naloge prikazujemo izsledke raziskave, ki smo jo izvedli med učenci pred in po izvedbi kulturnega dne. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je znanje učencev po izvedbi kulturnega dne bistveno boljše, kar lahko tudi potrdimo.
Ključne besede: dnevi dejavnosti, predmet spoznavanje okolja, kulturni dan, učna priprava, raziskava
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 1115; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

32.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKE, DENARNA SREDSTVA IN DENARNE TERJATVE
Gašper Bevc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem analiziral postopek davčne izvršbe s poudarkom na davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke, davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah in na davčni izvršbi na druge denarne terjatve dolžnika. S postopkom davčne izvršbe začne Davčna uprava Republike Slovenije, če davčni zavezanci svojih obveznosti ne izpolnijo prostovoljno in pravočasno. Cilj postopka je doseči prisilno izterjavo davčnega dolga. Davčni organ začne postopek z izdajo sklepa o davčni izvršbi, zoper katerega ima dolžnik na voljo pritožbo, ki pa ne zadrži njegove izvršitve. Izterjava davčnega dolga se doseže tako, da davčni organ poseže na dolžnikovo premoženje ali premoženjske pravice. ZDavP-2 ne določa vrstnega reda sredstev izvršbe, zato je treba upoštevati predvsem načelo sorazmernosti, po katerem je treba izbrati tista sredstva, ki so v konkretnem primeru sorazmerna višini davčnega dolga. Z davčno izvršbo se najprej poseže na dolžnikove denarne prejemke, a največ do višine dveh tretjih, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače. Če izvršba na prejemke ni možna, se opravi izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, če pa ni možna tudi na ta sredstva, se opravi izvršba na denarni terjatvi, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika. Kadar pa teh sredstev ni mogoče uporabiti, se izvede izvršba na premičnine, če pa zavezanec tudi premičnin nima, se poseže po njegovih nepremičninah in deležih v gospodarskih družbah ali na vrednostne papirje.
Ključne besede: davčna izvršba, davek, sklep o izvršbi, predmet izvršbe, izvršilni naslov, sredstva izvršbe
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1785; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (678,02 KB)

33.
SPREMEMBA TOŽBE
Božidar Golubovac, 2013, diplomsko delo

Opis: Sprememba tožbe je institut civilnega procesnega prava, ki obsega dve podvrsti. To sta objektivna in subjektivna sprememba tožbe. Oba instituta sta uzakonjena v slovenskem pravu in sicer v Zakonu o pravdnem postopku. Podobno kot marsikateri zakon, tudi Zakon o pravdnem postopku v svojih določbah ne uporablja teoretičnih terminov objektivne in subjektivne spremembe tožbe. Oba instituta sta namreč obravnavana pod enotnim naslovom: Sprememba tožbe. Naslov obsega člene od 184. do vključno 187. člena. Pri tem 184. člen obravnava objektivno spremembo, čeprav uporablja zgolj splošen izraz - sprememba tožbe. 187. člen obravnava subjektivno spremembo tožbe, pri kateri tožeča stranka spremeni tožbo tako, da namesto prvotno tožene stranke toži nekoga drugega. Kot navaja zakon, pride do objektivne spremembe tožbe v primeru spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka, če pride do povečanja obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Objektivne spremembe tožbe ne predstavljajo dogodki, ko tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni ali dopolni posamezne navedbe. Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Ta dinamika predstavlja pojem subjektivne spremembe tožbe. Subjektivna sprememba tožbe je torej možna le na pasivni( toženi) strani in ne na aktivni( tožeči) strani. Do tovrstne spremembe bo v praksi prišlo v primeru, ko bo tožnik tekom pravdnega postopka ugotovil ali ocenil, da prvotni toženec ni pravi nosilec obveznosti, na katero se nanaša tožbeni zahtevek. Tožnik torej ugotovi, da se je zmotil glede tožene stranke, saj bi to morala biti neka druga fizična ali pravna oseba. Pogoj za uveljavitev instituta subjektivne spremembe tožbe je toženčevo soglasje. To je lahko podano izrecno ali konkludentno. Pri vsej materiji je pomembno dejstvo, da mora novi toženec pravdo prevzeti v obstoječem stanju. Omeniti velja tudi, da je subjektivna sprememba tožbe po svoji vsebini hkrati tudi umik tožbe proti prvotnemu tožencu.
Ključne besede: Ključne besede: tožba, tožeča stranka, tožnik, tožena stranka, toženec, sprememba tožbe, objektivna sprememba tožbe, subjektivna sprememba tožbe, tožbeni zahtevek, predmet spora, tožbeni temelj, tožbeni predlog.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 4025; Prenosov: 1017
.pdf Celotno besedilo (672,54 KB)

34.
Razvoj modela usposabljanja učiteljev razrednega pouka za poučevanje predmeta naravoslovje in tehnika
Irena Delčnjak Smrečnik, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava pouk predmeta naravoslovja in tehnike, ki se poučuje v 4. in 5. razredu osnovne šole, hkrati pa zajema širšo problematiko poučevanja naravoslovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole. V prvem delu avtorica predstavi kurikularne reforme naravoslovnih predmetov ter dosedanja domača in tuja spoznanja o učenju in poučevanju naravoslovnih vsebin, pri čemer je poudarek na učiteljih in učencih v nižjih razrednih osnovne šole. Posebno pozornost namenja znanju in odnosu učiteljev do predmeta naravoslovja in tehnike, predvsem učiteljevemu prepričanju o lastni usposobljenosti. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 358 razrednimi učitelji, so: učitelji nižje ocenjujejo lastno usposobljenost za poučevanje predmeta naravoslovja in tehnike od ostalih predmetov (matematika, slovenščina, družba). Prav tako učitelji najnižje ocenjujejo lastno usposobljenost za metodo praktičnih (laboratorijskih) del. Rezultati so tudi pokazali nizko usposobljenost za konstruktivistični pristop, še posebej za fazo postavljanja hipotez in eksperimentiranja. Ocena lastne usposobljenosti raste z velikostjo šole in z nadaljnjim izpopolnjevanjem. Povezav s stopnjo izobrazbe ali z delovnimi izkušnjami nismo ugotovili. Izjema je uporaba IKT. V empiričnem delu je torej potrjena domneva, da kurikularna sprememba predmeta naravoslovja in tehnike z devetletko (še) ni prinesla ustrezne implementacije v prakso. Izhajajoč iz dejstva, da je učitelj pomemben člen pri udejanjanju reform, ter na osnovi ugotovitev pričujoče raziskave, tuje literature in avtoričinih poklicnih izkušenj je v zadnjem delu predstavljen model nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za predmet naravoslovja in tehnike.
Ključne besede: osnovna šola, pouk naravoslovja, predmet naravoslovje in tehnika, razredni učitelj, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 2234; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

35.
ODNOS UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA DO PREDMETA LIKOVNA UMETNOST
Simona Volovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava odnos učiteljev razrednega pouka do predmeta likovna umetnost. V teoretičnem delu smo opredelili predmet likovna umetnost in opisali njegov pomen v osnovni šoli. Osvetlili smo razvoj predmeta likovna umetnost v evropskem prostoru ter podrobneje razvoj tega predmeta na Slovenskem. V nadaljevanju smo raziskovali, kako je izobraževanje razrednih učiteljev potekalo v preteklosti in kako se bodoči učitelji izobražujejo zdaj. V diplomsko delo smo vključili tudi raziskavo, ki opisuje profile učiteljev likovne umetnosti. Cilj diplomske naloge je spoznati, kakšen je odnos učiteljev razrednega pouka do likovne umetnosti, kako se je ta odnos spreminjal skozi leta njihovega šolanja ter profesionalne poti. Učitelje smo tudi povprašali, kakšno je njihovo počutje ob poučevanju ter katero področje likovne umetnosti imajo najraje. V raziskavi je sodelovalo 8 učiteljic, ki so bile intervjuvane, pogovor smo tudi posneli. Naredili smo transkripcijo ter podatke analizirali. Ugotovili smo, da ima večina učiteljic dober odnos do likovne umetnosti ter do poučevanja, vendar pa opažajo nekaj pomanjkljivosti glede izobraževanja učiteljev tako v preteklosti kot v sedanjosti.
Ključne besede: odnos, učitelj razrednega pouka, predmet likovna umetnost, razvoj predmeta likovna umetnost, profili.
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1176; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (468,44 KB)

36.
PROJEKTNO DELO PRI PREDMETU DRUŽBA
Maja Podkrižnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo druge bolonjske stopnje z naslovom Projektno delo pri predmetu družba obravnava teorijo na področju predmeta družbe, projektnega učnega dela in geografskih značilnosti domače pokrajine. Delo je sestavljeno iz treh delov, in sicer iz teoretičnega, praktičnega in krajšega empiričnega dela. V praktičnem delu magistrskega dela je predstavljena izvedba projektne naloge, katere namen je bil približati učencem domačo pokrajino preko projektnega dela in ugotoviti njihov odnos do izvedenega projektnega dela. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili neslučajnostni vzorec učencev četrtega razreda Osnovne šole Podgorje pri Slovenj Gradcu v šolskem letu 2013/14 pri predmetu družba. Izvedene so bile štiri učne ure iz tematskega sklopa Ljudje v prostoru in Ljudje v času pri vsebini Domača pokrajina. Ure so bile izvajane v razredu matične šole ter na terenu. V zadnjem delu zaključne naloge je predstavljen krajši empirični del, kjer smo s pomočjo vprašalnika ugotavljali, kakšen odnos so imeli učenci do izvedene projektne naloge. Ugotovili smo, da imajo četrtošolci pozitiven odnos do projektnega dela. Najbolj zanimivo jim je bilo aktivno delo na terenu ter kviz o domačem kraju. Dejavnosti so bile aktivno naravnane in ne samo teoretične. Učenci so spoznali naravne značilnosti domače pokrajine, značilnosti naselij in razlike med njimi ter gospodarske in druge dejavnosti v domačem kraju. V praksi so razširili svoje znanje in pokazali zanimanje za domačo pokrajino.
Ključne besede: predmet družba, izkustveno učenje, naravne sestavine pokrajine, domača pokrajina, projektno učno delo, delo na terenu
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1523; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (9,07 MB)

37.
PRIMERI SODELOVALNEGA UČENJA PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Tina Sladič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti sodelovalno učenje v 4. razredu osnovne šole pri predmetu družba. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je sodelovalno učenje, opredeljena so osnovna načela sodelovalnega učenja, strukture sodelovalnega učenja, predmet družba ter dosedanje raziskave, ki so bile v Sloveniji narejene v sklopu diplomskih ali magistrskih nalog. V okviru praktičnega dela magistrske naloge smo načrtovali, izvedli in analizirali pet učnih ur z različnimi strukturami sodelovalnega učenja pri predmetu družba v 4. razredu. Uporabili smo naslednje strukture sodelovalnega učenja: izvirno sestavljanko, več glav več ve, preverjanje v parih, pošiljanje vprašanj in sodelovalne karte. V zaključku predstavljamo mnenja učencev in učiteljice o sodelovalnem učenju. Ugotovili smo, da je sodelovalno učenje učencem zelo všeč, le-ti so izrazili željo po čim pogostejšem izvajanju te oblike učenja. Tudi učiteljica ima pozitiven odnos do takšnega poučevanja in je izrazila potrebo po dodatnem izobraževanju.
Ključne besede: sodelovalno učenje, sodelovalne strukture, 4. razred osnovne šole, predmet družba
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1436; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

38.
PROJEKTNO UČNO DELO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE PRI PREDMETU DRUŽBA
Anita Barat, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Projektno učno delo v 4. razredu osnovne šole pri predmetu družba je predstavljenih nekaj kulturno-zgodovinskih spomenikov v Lendavi, kratka zgodovina Lendave in nekatere kulturne ustanove v Lendavi ter njihova muzejska vsebina. Opisani so nekateri načini sodobnega pouka, predvsem projektno učno delo, ki vključuje odhod na teren oziroma obisk muzeja. Učenci se z odhodom na teren in obiskom pomembnih kulturnih spomenikov seznanijo s kulturno-zgodovinsko dediščino svojega domačega kraja. Tak način dela je za učence zanimivejši, bolj pester, zanimanje za učno snov je večje, znanje učencev trajnejše, pouk pa kakovostnejši. Učenci postanejo hkrati aktivni sooblikovalci pouka. Pripravili smo primere učnih priprav za izvedbo projektnega učnega dela v 4. razredu osnovne šole pri predmetu družba na temo kulturno-zgodovinski spomeniki v Lendavi. S pomočjo pripravljenih učnih priprav želimo prikazati ter učiteljem ponuditi eno izmed možnosti izpeljave pouka na sodoben način.
Ključne besede: projektno učno delo, delo na terenu, muzej, kulturno-zgodovinski spomenik, predmet družba
Objavljeno: 21.07.2015; Ogledov: 865; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1012,12 KB)

39.
POUK IZVEN UČILNICE NA PRIMERU EKSKURZIJE PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V TRETJEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Kumer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Pouk izven učilnice na primeru ekskurzije pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu devetletne osnovne šole opredeljujemo sodobne didaktične pristope pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja izven učilnice. Diplomsko delo je razčlenjeno na teoretični in praktični del. V prvem, teoretičnem delu predstavljamo značilnosti pouka izven učilnice z vidika sodobne didaktike. Posebno pozornost smo namenili sodobnim didaktičnim strategijam. Sledi predstavitev različnih vrst pouka izven učilnice, podrobneje ekskurzije, in domačega kraja, Slovenskih Konjic. V drugem, praktičnem delu ob upoštevanju teoretičnih konceptov in predlogov priročnikov za učitelje predstavljamo ekskurzijo kot del vzgojno-izobraževalnega procesa, kjer imajo učenci možnost, da se z učno snovjo seznanijo preko aktivnega opazovanja izven šolskih prostorov. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine ter podati predloge za izvedbo pouka izven učilnice v domačem kraju, Slovenskih Konjicah, za učence tretjega razreda devetletne osnovne šole. Na podlagi analize učnega načrta za spoznavanje okolja smo izbrane vzgojno-izobraževalne vsebine umislili v primernih učnih dejavnostih, jim določili učne cilje ter predvideli interdisciplinarne povezave. Na osnovi preprostih učnih metod ekskurzije smo pripravili Program pouka izven učilnice pri spoznavanju okolja v tretjem razredu v našem domačem kraju, Slovenskih Konjicah. Aktivnosti učencev so prilagojene njihovemu samostojnemu raziskovanju in vključevanju lastnih izkušenj pri pridobivanju novih znanj.
Ključne besede: Predmet spoznavanje okolja, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, aktivnosti učencev, ekskurzija, tretji razred devetletne osnovne šole, Slovenske Konjice.
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 1570; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

40.
Uravnoteženost ocen na splošni maturi
Simona Kokol, 2016, magistrsko delo

Opis: Splošna matura je bila in je ogledalo dela gimnazij. Rezultati na maturi bi morali biti primerno uravnoteženi tako na posameznem delu maturitetnega izpita kot med posameznimi predmeti, saj matura ocenjuje znanje celotne populacije, zato morajo veljati enaki kriteriji in pogoji za vse kandidate. V prvem delu magistrske naloge so v teoretičnem delu predstavljeni različni strokovni vidiki preverjanja in ocenjevanja v šolstvu. Narejen je celovit pregled splošne mature, s prikazom njene zgodovine, z navedbo zakonske osnove, z opisom njene strukture ter ciljev. Podrobno je prikazano ocenjevanje na splošni maturi, ločeno za interni del in eksterni del maturitetnega izpita. Ocenjevanje na maturi mora omogočiti objektivno, veljavno, zanesljivo in občutljivo merjenje. V drugem, empiričnem, delu naloge so obdelani primarni viri podatkov o dosežkih dijakov na gimnazijah v Sloveniji na splošni maturi za kandidate, ki so opravljali splošno maturo iz vseh petih maturitetnih predmetov v letih 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014. Poleg običajnih statističnih prikazov je za primerjavo med podatki uporabljen graf ordinalne dominantnosti med dvema porazdelitvama (ODG) in izračunan količnik med petletnim povprečjem točkovnih ocen treh obveznih predmetov (materinščina, matematika in tuj jezik) in povprečno oceno izbirnega predmeta. Narejene so primerjave dosežkov internega in eksternega dela splošne mature po predmetih za spomladanski rok mature 2014 in sicer po šolah, ločeno za obvezne predmete (slovenščina, matematika, angleščina in nemščina) in izbirne predmete (fizika, biologija, kemija, geografija, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija), kjer je narejena tudi primerjava z zaključno oceno pri predmetu na šoli. Osrednji del naloge je namenjen primerjavi povprečja točkovnih ocen obveznih predmetov s povprečno oceno izbirnega predmeta, kjer je narejena primerjava med naravoslovnimi in družboslovnimi izbirnimi predmeti. Rezultati analiz so pokazali, da so dosežki interno ocenjenega dela na splošni maturi višji od eksterno ocenjenega dela, da obstajajo razlike med šolami pri porazdelitvi dosežkov internega in eksternega dela ter zaključno oceno pri predmetu na šoli. Obstajajo tudi razlike med izbirnimi predmeti glede primerjave povprečja točkovnih ocen treh obveznih maturitetnih predmetov s povprečno oceno izbirnega predmeta na splošni maturi. Dijaki, ki izbirajo naravoslovne izbirne predmete, dosegajo višje povprečje obveznih predmetov od dijakov, ki izbirajo družboslovne predmete.
Ključne besede: splošna matura, uravnoteženost ocen, povprečna ocena, izbirni predmet, obvezni predmet
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 1356; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici