| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
MOTIVIRANOST UČENCEV PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Renata Mlakar, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Redkokdo z veseljem opravlja stvari, ki jih mora. To je še toliko bolj značilno za učence, zato je pomembno, da so le-ti za učenje ustrezno motivirani. Mnogo bolj zaželena in učinkovita kot zunanja je notranja motivacija. Tega se vedno bolj zavedajo tudi učitelji, ki poskušajo z ustreznimi pristopi k učenju poiskati zanimanje ter vzbuditi radovednost pri učencih. Kljub temu pa je večina učencev takih, ki so za učenje predvsem zunanje motivirani in se učijo zaradi ocen, nagrad in pričakovanj staršev, oziroma zato da se izognejo kaznim in grajam. Ker je osnovno vprašanje tega diplomskega dela, kaj učence pri pouku družbe najbolj motivira, se tako teoretični kot empirični del naloge nanašata prav na to tematiko. V teoretičnem delu so predstavljene naslednje teme: motivacija, motivi, potrebe, motivacijski cilji, učna motivacija in njeni elementi, motivirani in nemotivirani učenci, predmet družba, učne oblike in metode ter didaktične igre. V empiričnem delu smo ugotavljali priljubljenost predmeta družba med učenci in njihovo časovno obremenjenost za učenje tega predmeta doma. Anketiranje smo izvedli z 160-imi učenci 4. razredov osnovnih šol. Rezultati ankete kažejo, da je predmet družba bolj všeč dekletom kot fantom. Najpogostejša razloga priljubljenosti predmeta družba med temi učenci sta zanimiva in poučna učna snov ter pestra in razgibana učna ura. Med poukom jih najbolj motivira delo z novo tehnologijo (avdiovizualna sredstva), razne igre, kvizi, uganke ter neposreden stik z okoljem in predmeti. Večina učencev meni, da so pri tem predmetu uspešni in se ga doma radi učijo. Najbolj pa jih k učenju spodbujajo lepa ocena, temu sledi pohvala učiteljice/staršev in veselje, da se nekaj novega naučijo (statistično bolj značilno za dekleta).
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Osnovna šola, učenci 4. razreda, predmet družba, motivacija
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 2795; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (822,66 KB)

12.
DAVČNA IZVRŠBA S POUDARKOM NA KLJUČNIH INSTITUTIH
Danijel Vorih, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil davčno izvršbo, ki predstavlja poseben, samostojen postopek znotraj davčnega postopka. Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega dolga. Naloga predstavlja začetek davčne izvršbe, katero davčni organ začne, če dolžnik v predpisanem roku obveznosti ne poravna oziroma ne poskrbi za ustrezno obliko zavarovanja. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Skozi nalogo so predstavljeni instituti davčne izvršbe, to je: poroštvo, odpis, odlog, zadržanje, ustavitev in zastaranje. Poseben poudarek je na izbiri načinov in sredstev davčne izvršbe. Kateri način oziroma katero sredstvo davčne izvršbe bo davčni organ uporabil na prvem mestu z zakonom ni določen, vendar nanj napotujejo sama načela. Davčni organ mora med postopkom davčne izvršbe upoštevati sorazmernost poplačila in izvesti davčno izvršbo tako, da je za dolžnika čim manj neugodna. Namen naloge je predstaviti davčno izvršbo ne samo z vidika davčnega organa, ki jo izvaja, marveč tudi s strani dolžnika in tretjih oseb. Tako davčni postopek med vsemi določbami vsebuje tudi institute, namenjene varovanju dolžnika in tretjih, tako vsebuje pravno sredstvo pritožbe in ugovora, določeni predmeti oziroma premoženje pa je iz same davčne izvršbe izvzeto, oziroma je izvršba na te predmete omejena. Potrebno je tudi poudariti, da je za vsako premoženje oziroma predmet izvršbe predpisan postopek rubeža in način prodaje.
Ključne besede: davčna izvršba, davčni postopek, sklep o izvršbi, izvršilni naslov, izvršljivost, sredstvo izvršbe, pritožba, ugovor, rubež, predmet izvršbe.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2470; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (924,41 KB)

13.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE PREDMETA DRUŽBA Z OSTALIMI PREDMETI V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Tina Kušar, 2011, diplomsko delo

Opis: Tema in namen diplomske naloge je preučiti medpredmetno povezovanje predmeta družba z ostalimi predmeti v 4. razredu osnovne šole. Kot vemo, se dan danes vedno bolj spodbuja k povezovanju vsebin in predmetov, ki so bili do sedaj med seboj strogo ločeni in razdrobljeni. Prav to razdrobljenost pa skušamo povezati v celoto z medpredmetnim povezovanjem, kar omogoča razumljivejše, uporabnejše in bolj celovito dojemanje učne vsebine oz. problema, ki je osvetljen z različnih vidikov, hkrati pa tudi kakovostnejše in trajnejše znanje. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine, vezane na medpredmetno povezovanje. Podrobneje je predstavljena sama opredelitev pojma medpredmetno povezovanje, zgodovina medpredmetnega povezovanja, značilnosti medpredmetnega povezovanja (stopnje in ravni, načini, strategije, faze), procesni in vsebinski vidik, didaktični model, prednosti in slabosti medpredmetnega povezovanja (zakaj, kdaj in kako uporabljati medpredmetno povezovanje, pogoji za uspešno medpredmetno in medpodročno povezovanje, aktivna vloga učencev pri načrtovanju). Nazadnje pa je predstavljen tudi sam predmet družba (opredelitev predmeta, temeljni cilji predmeta, didaktična priporočila in možnosti medpredmetne povezave predmeta družba v 4. razredu). Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni na vzorcu 83 učiteljev naključno izbranih osnovnih šol iz celotne Slovenije. Namen empirične raziskave je ugotoviti obstoječe stanje na področju medpredmetnega povezovanja nasploh ter medpredmetnega povezovanja predmeta družba z ostalimi predmeti v 4. razredu osnovne šole. Zanima nas, v kolikšni meri učitelji ta način dela poznajo, kako se v njihovem delu kaže medpredmetna povezanost pouka, kaj so po njihovem mnenju prednosti medpredmetnega povezovanja, kako pogosto se poslužujejo izvajanja medpredmetnega povezovanja, kakšna so njihova izhodišča ter osnove pri načrtovanju tovrstnega pouka, s katerimi predmeti najpogosteje povezujejo predmet družba in v kolikšni meri. Nadalje nas zanima, kako na vse to vplivajo leta poučevanja predmeta družbe in/ali se kažejo razlike med učitelji, ki so se dopolnilno usposabljali za poučevanje predmeta družba, in tistimi, ki se niso. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da je poznavanje, izvajanje, načrtovanje medpredmetnega povezovanja in uporaba le-tega pri pouku družba v 4. razredu dobro. Razlike med omenjenimi skupinami sicer obstajajo, vendar ne v večjem obsegu in so v glavnem povezane z dobo poučevanja ter izkušnjami učiteljev in dopolnilnim usposabljanjem za poučevanje predmeta družba. Ugotovili smo, da medpredmetno povezovanje predstavlja kvaliteten način doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev ter da se ga učitelji vedno pogosteje poslužujejo, saj se zavedajo prednosti, ki jih tak način dela prinaša za vse subjekte pouka.
Ključne besede: integracija, medpredmetno povezovanje, osnovna šola, predmet družba, 4. razred, procesni in vsebinski vidik
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 3531; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (708,51 KB)

14.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, magistrsko delo

Opis: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Ključne besede: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 6159; Prenosov: 919
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

15.
RAZISKOVALNO USMERJENI POUK SPOZNAVANJA OKOLJA
Martina Kosaber, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri raziskovalno usmerjenem pouku je učenec v vlogi aktivnega raziskovalca – sam išče in odkriva novo. Zadošča, da odkrije nekaj, česar še ni vedel. Bistvo je: odkrivati svet samemu sebi. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo raziskovalni pouk in opredelimo njegov namen, značilnosti in cilje. Predstavimo tudi organizacijske oblike raziskovanja, učne oblike in stopnje raziskovalnega procesa. V empiričnem delu smo proučili odnos učiteljev tretjega razreda do raziskovalnega pouka pri predmetu spoznavanje okolja. Predvsem nas je zanimalo, kako učitelji pojmujejo raziskovalni pouk, kako pogosto in kje ga izvajajo ter kaj so prednosti in kaj pomanjkljivosti raziskovalnega pouka. Proučili smo, ali obstajajo razlike med rezultati glede na dolžino učiteljeve delovne dobe. Rezultati so pokazali, da učitelji poznajo raziskovalni pouk in da ga najpogosteje izvajajo pri naslednjih tematskih sklopih: Jaz in narava, Kaj zmorem narediti in Pogledam naokrog. Izvajajo ga v okolici šole, učilnici in šoli v naravi. Prednosti raziskovalnega pouka so večja samostojnost učencev, eksperimentiranje in večja motiviranost učencev. Slabosti raziskovalnega pouka pa sta, da načrtovanje in organizacija vzameta veliko časa, pri rednem pouku pa le-tega velikokrat primanjkuje. Učitelji se želijo dodatno usposabljati za raziskovalni pouk.
Ključne besede: razredni pouk, raziskovalni pouk, predmet spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 3002; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (884,73 KB)

16.
AKTIVNOSTI UČENCEV IZVEN UČILNICE PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V 2. RAZREDU
Mateja Venek, 2011, diplomsko delo

Opis: Učni načrt spoznavanja okolja priporoča učitelju, da naj učenec čim več spoznava okolje izven učilnice, saj je dokazano, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi. Učence je pri delu treba voditi in pripraviti zanje primerne aktivnosti oziroma naloge. V teoretičnem delu diplomske naloge z naslovom Aktivnosti učencev izven učilnice pri pouku spoznavanja okolja v 2. razredu so predstavljene predvsem aktivnosti učencev pri terenskem delu. Izhodišča temeljijo na pojmu terensko delo, izpostavljene so metode terenskega dela ter opisane spretnosti in sposobnosti, ki jih učenci razvijajo pri delu izven učilnice. Praktični del je bil izveden na Osnovni šoli Ribnica na Pohorju, kjer se je z učenci drugega razreda načrtovalo, izvedlo in ocenjevalo primer terenskega delo za tematski sklop Pogledam naokrog. Ugotovitve potrjujejo hipotezo, da se lahko s pomočjo terenskega dela razvijajo pomembne spretnosti in sposobnosti otrok, in sicer natančno opazovanje, primerjanje, razvrščanje, urejanje, sklepanje itd. Poleg teh pa se razvijajo pomembne vzgojne komponente, kot so: sodelovanje, strpnost in mir, pozitivna klima.
Ključne besede: terensko delo, aktivnosti učencev, predmet spoznavanje okolja.
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2317; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

17.
PRIMERI UPORABE DIFERENCIALNIH ENAČB
Anamarija Jeler, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu definiramo navadne diferencialne enačbe prvega in drugega reda. Opišemo tudi reševanje posameznih diferencialnih enačb. V nadaljevanju izpeljemo znane primere diferencialnih enačb s področja fizike in ekonomije. Za izpeljavo rezultatov uporabljamo formule za računanje diferencialnih enačb, ki so zapisane v uvodnih poglavjih in s pomočjo predpisane literature.
Ključne besede: Navadna diferencialna enačba, linearna diferencialna enačba 1.reda, linearna diferencialna enačba 2.reda, matematično nihalo, padajoči predmet, nihajni krog, tehnološke inovacije, Domarjev model.
Objavljeno: 10.10.2011; Ogledov: 2836; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (413,39 KB)

18.
UČINKOVITOST PAUKOVE STRATEGIJE PRI POUKU DRUŽBA
Ines Purgaj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Učinkovitost Paukove strategije pri pouku družba smo se v teoretičnem delu usmerili v pojma učenje in branje, ki sta pomembna dejavnika v času šolanja. Opredelili smo kompleksne bralne učne strategije, ki učencem omogočajo lažje sprejemanje in zapomnitev novih informacij. Podrobneje smo se posvetili Paukovi strategiji, ki zagotavlja sistematični zapis organiziranih zapiskov ali predloge za učenje. Predloga za učenje nastane tako, da si učenec razdeli list papirja v dve koloni. Leva kolona je namenjena izpiskom, desna pa ključnim besedam, s pomočjo katerih se učenec kasneje uči. Strategija pomaga učencu do lažje zapomnitve in razumevanja nove snovi. V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli preučiti, ali bo Paukova strategija učinkovita tudi pri pouku družbe, in sicer v petem razredu. Za raziskavo smo uporabili eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Strategijo smo izvedli v enem od oddelkov petega razreda na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Po obravnavi neumetnostnega besedila Iz življenja v mestih po Paukovi strategiji, smo na koncu ure uporabili preizkus znanja z vprašanji iz vseh treh ravni razumevanja. Rezultati so pokazali napredek eksperimentalnega oddelka predvsem pri nalogah, kjer je potrebno aktivirati višje miselne procese. Prav tako so učenci eksperimentalnega oddelka izboljšali predloge za učenje.
Ključne besede: osnovna šola, predmet družba, drugo triletje, 5. razred, bralna strategija, Paukova strategija
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 2352; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (862,28 KB)

19.
SLUŽNOST V JAVNO KORIST
Alja Uršnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam institut služnosti v javno korist. Služnost v javno korist je služnost, ki se ustanovi v javnem interesu, in sicer v korist države, lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev različnih infrastrukturnih dejavnosti, če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske infrastrukture in njihovo nemoteno delovanje. Pri služnosti v javno korist gre za nepravo služnost, ki je po vsebini stvarna služnost, vendar je za razliko od prave stvarne služnosti ustanovljena v korist individualno določene osebe. Ustanovitev služnosti v javno korist je dopustna le v primeru, če je nujno potrebna za dosego javne koristi, ki je ni mogoče uresničiti drugače. Nastane lahko bodisi na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti bodisi z odločbo upravnega organa. Priposestvovanje ne more biti pravna podlaga za nastanek služnosti v javno korist. Ker gre pri tem institutu za poseg v temeljno človekovo pravico, zakonodaja lastniku nepremičnine izrecno priznava, da se mu more zaradi posega v njegovo lastninsko pravico priznati nadomestilo na premoženjskem področju. Ugotovili smo, da kljub temu, da je služnost v javno korist premoženjska in prenosljiva pravica in je kot taka lahko predmet zastavitve, za kreditodajalca ne predstavlja zanimiv, učinkovit in ekonomsko smotrn objekt zavarovanja. Atraktivnejši in pravno učinkovit predmet zastavne pravice predstavlja komunikacijsko omrežje. V okviru tega obravnavamo stvarnopravni status infrastrukturnih objektov in naprav v povezavi z omejitvami lastninske pravice zaradi gradnje in postavitve infrastrukturnih objektov in naprav.
Ključne besede: služnost v javno korist, neprava služnost, nadomestilo na premoženjskem področju, premoženjska in prenosljiva pravica, predmet zastavne pravice, komunikacijsko omrežje, stvarnopravni status infrastrukturnih objektov
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 4553; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (611,17 KB)

20.
PROJEKTNO DELO PRI OBRAVNAVI TEME KULTURNA DEDIŠČINA PTUJA
Jana Godec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Projektno delo pri obravnavi teme kulturna dediščina Ptuja obravnava projektno delo pri predmetu družba, ki smo ga izvedli v petih razredih dveh ptujskih devetletnih osnovnih šol. V teoretičnem delu naloge smo opredelili pojme, povezane s kulturno dediščino, odnose ljudi do kulturne dediščine in projektno učno delo ter z njim povezane faze učnega procesa. Na kratko smo tudi opisali deset najpomembnejših kulturnih znamenitosti Ptuja, ki smo jih uporabili v projektnem delu. V praktičnem delu diplomske naloge smo načrtovali, izvedli in evalvirali projektno delo na temo Kulturna dediščina Ptuja v petih razredih pri predmetu družba. Diplomska naloga temelji na neposredni pedagoški izkušnji. Praktični del se je izvajal delno na Osnovni šoli Olge Meglič ter Osnovni šoli Mladika, delno pa na terenu po ptujskih ulicah in trgih. Cilj projektnega dela je bil izvedeti odnos udeležencev do kulturne dediščine Ptuja preko projektnega dela in izvedeti njihova mnenja o sami izvedbi in dejavnostih projektnega dne, kar smo v empiričnem delu tudi predstavili.
Ključne besede: Ključne besede: kultura, dediščina, kulturna dediščina, odnosi do dediščine, predmet družba, projektno učno delo
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 2511; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici