| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Upniška prisilna poravnava in študija primera
Žiga Žabkar, 2020, diplomsko delo

Opis: Upniška prisilna poravnava in študija primera Družbe Istrabenz, d.d.
Ključne besede: upniška prisilna poravnava, upniška, prisilna, poravnava, prisilna poravnava, prisilna poravnava na predlog upnika
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (569,49 KB)

2.
Novosti ureditve postopka prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem
Taja Gril, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen izvršilnega postopka je doseči čimhitrejše poplačilo upnikove terjatve. Kadar do poplačila upnikove terjatve ne pride prostovoljno, je dražba premičnin in nepremičnin eno izmed pomembnejših izvršilnih sredstev, s katerimi upnik skuša priti do poplačila. Problem dražb je, da se predmeti praviloma prodajajo po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti predmeta. S tem se prizadene tako inetrese upnika kot dolžnika. Nizka vrednost, ki jo dosegajo predmeti na dražbah je posledica različnih dejavnikov. Zlasti pri prodaji nepremičnin se je izkazalo, da med zinteresiranimi kupci pred vrati sodnih dvoran prihaja do dogovarjanj in podkupovanj z namenom, čimveč zainteresiranih oseb odvrniti od nakupa. S tem se zmanjša krog zainteresiranih posameznikov, ki so zainteresirani za draženje in s tem tudi verjetnost, da se na dražbi doeže cena, ki dosega tržno vrednsot predmeta. V marcu 2018 je zakonodajalec sprejel novelo ZIZ-L. Ena izmed vidnejših novosti je bila tudi uvedba elektronskih javnih dražb. Glede na samo naravo izvedbe, so za dražitelje, spletne javne dražbe veliko bolj preproste in časovno učinkovite. Glavni namen te novosti je narediti konec dogovarjanjem med dražitelji pred sodnimi dvoranami. Na žalost se sočasno s sprejetjem novele niso zagotovili tehnični pogoji, ki bi omogočili takojšnjo izvedbo elektronskih javnih dražb. Kakor pri vsaki novosti, tudi pri uvedbi spletnih javnih dražb lahko pričakujemo določene zaplete. Zapletom se lahko do določene mere izognemo v kolikor podrobneje preučimo pravne ureditve drugih držav, ki so spetene javne dražbe uvedle pred nami. Med njimi so vse sosednje države. Po podrobnejši preučitvu ureditve sosednje Republike Hrvaške lahko ugotovimo, da so se ob uvedbi spletnih javnih dražb soočali s številnimi težavami. Ključne težave so bile odločitve sodnikov, da so se nepremičnine, namesto na predvidenih spletnih javnih dražbah prodajale na klasičnih dražbah, tehnični vidiki, ki so pomembni pri izvajanju javnih dražb in računalniška pismenost povprečnega državljana. Vse te težave je potrebno upoštevati pri oblikovanju rešitev, ki jih bomo uporabili v našem pravnem sistemu.
Ključne besede: izvršilni postopek, izvršba za izterjavo denarne terjatve, predlog za izvršbo, sklep o izvršbi, izvršilna sredstva in predmet izvršbe, javna dražba, faze javne dražbe, novela ZIZ-L, elektronska javna dražba
Objavljeno: 19.06.2019; Ogledov: 624; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Pravni in finančni vidiki prirejanja iger na srečo v Sloveniji
Nik Šauperl, 2018, diplomsko delo

Opis: Prirejanje iger na srečo in z prirejanjem povezan zakon o igrah na srečo je področje od katerega sta v veliki meri odvisni Fundacija za financiranje športnih organizacij in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Koncesijske dajatve so namreč namenjene v določenem delu tema fundacijama. Vplivajo pa igre v neki meri tudi na davčne tokove države. Igre na srečo imajo tudi negativne posledice kot je odvisnost od iger na srečo in kriminalna dejanja. Država se je primorana v borbi proti tem problemom borit z boljšimi predpisi in zakonodajo. Ker je slovenski zakon pogosto tema kritik s strani posameznikov in pa tudi Evropske komisije nam bo cilj v nalogi raziskati področje kritik in če so kritike utemeljene. Analizirali bomo pogled oziroma strategijo države glede področja. Primerjamo urejenost iger na srečo v dveh izbranih državah Evropske Unije. Preučili pa bomo tudi predlog zakona, ki naj bi odpravljal finančne in sistemske pomanjkljivosti.
Ključne besede: igre na srečo, zakon, Evropska unija, predlog zakona, Pogodba o delovanju EU
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 484; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Problematika obdavčitve brezalkoholnih pijač in drugih živil, ki vsebujejo sladkor
Danijela Kramarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Problematika obdavčitve brezalkoholnih pijač in drugih živil, ki vsenujejo sladkor analizira problematiko, ki v slovenskem pravnem prostoru ni nova. Vse od leta 2014, pa že pred tem, je predmet številnih razprav, najbolj pa se je slovenska politika s to preoblematiko ukvarjala po objavi predloga Zakona o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil. Čeprav predlagani zakon ni bil sprejet, je sladkor nedvomno primeren trošarinski proizvod. Sladkor in sladke pijače so v slovenskem pravnem redu obremenjene z davkom na dodano vrednost, drugih posebnih davčnih obremenitev pa ne poznamo. Stopnja DDV za obdavčitev pijač, ki vsebujejo sladkor, je odvisna od tega ali davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali opravi gostinsko storitev. Tako je nakup brezalkoholne pijače (ne glede na vsebnost sladkorja) obremenjen z 9,5 % stopnjo DDV pri nakupu v trgovini; če pa je pijača postrežena v gostinskem lokalu pa je obremenjena s splošno stopnjo oziroma z 22% stopnjo DDV. Prvi del diplomskega dela analizira obdavčitev sladkorja in drugih živil, ki vsebujejo sladkor, v 3. poglavju pa je obravnavana obdavčitev pijač, ki vsebujejo sladkor. Sledi prikaz obdavčitve pijač, ki vsebujejo sladkor v drugih državah članicah EU. Nadalje je obravnavan omenjeni predlog zakona, v zadnjem poglavju pa je predstavljena analiza morebitne uvedbe posebne trošarine na sladke pijače v slovenskem pravnem prostoru. Čeprav predlagani zakon ni bil sprejet, problematika obdavčitve sladkih pijač ostaja, saj se utemeljeno sprašujemo, ali bi se z uvedbo nove trošarine lahko zmanjšala poraba sladkih pijač, kot se skuša to doseči z (višjo) trošarino pri cigaretih.
Ključne besede: obdavčitev, brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor, trošarina, predlog zakona, davek na dodano vrednost
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 764; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (584,90 KB)

5.
Učinkovitost Uredbe o postopkih v sporih majhne vrednosti in analiza predvidenih novosti po predlogu o spremembi uredbe
Tjaša Ivanc, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Ta prispevek obravnava evropski postopek v sporu majhne vrednosti, ki je prvi uvedel kontradiktorni postopek, s ciljem poenostavitve in pospešitve reševanja sporov s čezmejnim elementom in znižanjem stroškov. Evropski postopek majhne vrednosti je alternativni postopek, kar omogoča strankam, da se odločijo bodisi za postopek na podlagi zakonov držav članic ali za nadnacionalni postopek. Gre za evropski instrument, ki omogoča medsebojno priznanje sodnih odločb v civilnih zadevah in izvršitev sodnih odločb v državah članicah z izključitvijo eksekvature. Uredba št. 861/2007 o postopkih v sporih majhne vrednosti predvideva pisen postopek na podlagi standardnih obrazcev, pospešuje uporabo modernih komunikacijskih tehnologij in določa minimalne procesne standarde za varstvo pravic. Kljub prednostim pa so sodišča s tem postopkom v državah članicah slabo seznanjena. Avtorica predstavi normativni in empirični vidik Uredbe št. 861/2007 ter izpostavi trenutne slabosti, zaradi katerih uporaba tega nadnacionalnega postopka v praksi ni zaživela, kot je bilo pričakovano ob njenem sprejetju.
Ključne besede: civilno procesno pravo, evropski postopek majhne vrednosti, civilne zadeve, Uredba (ES) št. 861/2007, predlog sprememb uredbe Sveta (ES) št. 861/2007, primerjalno pravo
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 430; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (405,31 KB)

6.
Hišna preiskava pri odvetniku
Laura Aleš, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila enega izmed sodobnih problemov, ki se pojavljajo v sodni praksi – hišna preiskava odvetniške pisarne. Ker je tema zelo obsežna, sem se v svojem diplomskem delu osredotočila le na določene najpomembnejše točke. Ugotovila sem, da sta ustavna in kazensko pravna tematika močno prepleteni. Najprej sem si postavila vprašanje, kaj sploh je zasebnost? Jo je mogoče definirati? Iz literature sem ugotovila, da je zasebnost nekaj subjektivnega, zato je nemogoče podati univerzalno definicijo zasebnosti. V predkazenskem postopku se pogosto izvajajo preiskovalna dejanja, pri katerih pride do izrazitih posegov v posameznikovo zasebnost. Hišna preiskava je ena izmed preiskovalnih dejanj, ki se najpogosteje izvede v predkazenskem postopku in močno poseže v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Odvetniška pisarna je poseben prostor, saj pride v njej do prepleta zasebnosti odvetnika in tudi odvetnikovih strank. Vendar odvetniška pisarna ni nedotakljiv prostor, znotraj katerega bi se lahko odvijala kazniva dejanja. Ustavno sodišče je v odločbi U-I 115/14-28, Up-218/14-45, dne 21.1.2016 prvič opredelilo pojem odvetniške zasebnosti. Z omenjeno odločbo je odločilo, da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu v nasprotju z Ustavo, kar se tiče hišne preiskave odvetniške pisarne. Do odprave protiustavnosti in do sprejetja novele ZKP-N je v 60. do 63. točki obrazložitve določilo izvajanje hišne preiskave pri odvetnikih.
Ključne besede: Človekove pravice in temeljne svoboščine, zasebnost, pravica do zasebnosti, test legitimnosti, test sorazmernosti, predkazenski postopek, dokazni standardi, neodvisnost odvetništva, hišna preiskava odvetniške pisarne, predlog novele ZKP-N
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 1061; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (552,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Kemija v zobozdravstvu za osnovno šolo
Polona Plešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene glavne značilnosti amalgamske in kompozitne zalivke ter vplivi nekaterih snovi iz zobozdravstva na zdravje. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki ankete med osnovnošolci od 6. do 9. razreda, in sicer njihovo poznavanje amalgamske in kompozitne zalivke ter vplivov amalgamske zalivke na zdravje ljudi in v tej povezavi tudi na okolje. Ugotovili smo, da je njihovo znanje na tem področju zelo skromno in da razlik, elementne sestave in vplivov na zdravje ne poznajo. Podroben pregled učnih načrtov za kemijo, biologijo in naravoslovje vodi do ugotovitve, da je vključevanje kemije v zobozdravstvu možno in v splošnih ciljih zaželeno, ni pa kot vsebina neposredno zahtevano. Pregledani učbeniki za navedene predmete v osnovni šoli prav tako, razen ene izjeme sodobne izdaje, te teme ne obravnavajo. V zaključku diplomskega dela so dani predlogi, kako se lahko glede na obstoječe stanje v osnovni šoli in tudi v zobozdravstvenih čakalnicah predstavi pomembnost zavedanja o škodljivosti amalgamske zalivke za zdravje in tudi okolje.
Ključne besede: amalgam, živo srebro, fluor, amalgamska zalivka, kompozitna zalivka, odstranjevanje amalgamske zalivke, škodljivost za zdravje, predlog za projektno delo, zobozdravstvene čakalnice
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 922; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

8.
Konstrukcijska zasnova senčnika na Mariborski tržnici
Gregor Štefanec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena zgodovina in senčenje Mariborske tržnice. Diplomska naloga se osredotoča na pomankljivosti trenutne konstrukcije senčnika na Mariborski tržnici in na iskanje rešitev za te pomankljivosti. Model obstoječe konstrukcije, model optimizirane konstrukcije in analize so bili narejeni v CAD programu Catia. Rezultati diplomskega dela kažejo na to, da trenutna konstrukcija ni primerna za različne vremenske razmere, ki so prisotne v mestu Maribor. V diplomski nalogi so podane konstrukcijske in materialne rešitve, ki bi lahko rešile pomankljivosti trenutne konstrukcije senčnika na Mariborski tržnici.
Ključne besede: Mariborska tržnica, senčnik, konstrukcijska zasnova, pomanjkljivosti konstrukcije, predlog optimizacije
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1292; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

9.
POSTOPKI UGOTOVITVE OBSEGA IN DELEŽEV TER DELITVE SKUPNEGA PREMOŽENJA ZAKONCEV IN ZUNAJZAKONSKIH PARTNERJEV
Adrijana Stare, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani procesni problemi, ki nastajajo v postopkih glede ugotavljanja obsega in delitve skupnega premoženja med zakonci tako v pravdnem kot v nepravdnem postopku. Ugotavljanje obsega in delitve skupnega premoženja se praviloma začne v nepravdnem postopku in v primeru spora glede obsega in deležev nadaljuje v pravdnem postopku. Posebna pozornost je namenjena posameznim procesnim institutom, ki so se v sodni praksi izkazali kot najbolj problematični (prekluzija, materialno procesno vodstvo, izvedenska mnenja, načini delitve, oblikovanje tožbenih zahtevkov, dokazno breme, delitev v pravdnem postopku,…). Na podlagi analize sodne prakse in različnih teoretičnih pristopov je podanih več odgovorov na številna vprašanja glede vodenja nepravdnega postopka, pri čemer glede obravnavanih postopkov ni nobenih posebnih postopkovnih določb, niti v nepravdnem niti v pravdnem postopku. Praviloma bi se moralo celotno skupno premoženje razdeliti v enem nepravdnem postopku, saj je le na ta način o delitvi mogoče odločiti tako, da se vsakemu izmed udeležencev dodelijo posamezne stvari iz skupnega premoženja. Kakor hitro pride med udeleženci nepravdnega postopka do spora o obsegu skupnega premoženja ali glede deleža posameznega zakonca na njem, mora nepravdno sodišče udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pot pravde. Določnega petita glede glavnih stvari in stranskih terjatev v nepravdnem postopku ni potrebno navesti, prav tako ne, na kakšen način naj se premoženje razdeli. Glede na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja pravdni postopek, ni dvoma, da prekluzija velja v vseh nepravdnih predlagalnih postopkih, med katere spada tudi postopek delitve skupnega premoženja. Narava razmerja v nepravdnem postopku utemeljuje tudi širši, bolj odprt in liberalnejši pristop pri materialnem procesnem vodstvu. Navedeno pa poleg drugih opisanih značilnosti nepravdnega postopka omogoča, da je nepravdni postopek bolj fleksibilen od pravdnega. Tožbeni zahtevek, s katerim naj sodišče ugotovi obseg skupnega premoženja in deleže pravdnih strank je ugotovitvene narave. Praviloma sodišča, če obstajajo posebne okoliščine, dopuščajo tudi dajatvene zahtevke, s katerimi bivši zakonci dosežejo delitev skupnega premoženja že v pravdi. V magistrski nalogi je zavzeto stališče, da je takšen način parcialne delitve neustrezen, saj je v tem primeru fizična delitev težje izvedljiva, pa tudi sicer v zakonu delitev v pravdnem postopku ni predvidena. Podana je tudi primerjava z avstrijsko ureditvijo, kjer se celoten obseg premoženja zakoncev ugotavlja in deli v enem nepravdnem postopku in z ureditvijo na Hrvaškem, kjer se podobno kot pri nas, premoženje načeloma ugotavlja in deli v nepravdnem postopku, lahko pa tudi v pravdnem postopku, pri čemer se lahko v pravdnem postopku opravi tudi fizična delitev. Magistrska naloga poda odgovore tudi še na druga, v sodni praksi bolj ali manj sporna vprašanja, med drugim, da ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja njen delež na celotnem skupnem premoženju in ga praviloma ni mogoče ponovno presojati niti v primeru, če je pozneje v teku pravda glede drugih stvari, ki naj bi še sodile v skupno premoženje. Nadalje, da nasprotna tožba, s katero bi drugi zakonec uveljavljal večji delež pri skupnem premoženju, po sodni praksi ni več potrebna, oziroma bi celo pomenila odločanje o isti stvari in bi jo bilo potrebno zaradi litispendence zavreči. Zaradi vedno več mešanih zakonov so v nalogi predstavljeni tudi določeni problemi v zvezi z reševanjem premoženjskih sporov med zakonci iz različnih držav in normativna ureditev na ravni Slovenije ter Evropske unije. Iz zaključnih ugotovitev izhaja, da bi bilo smiselno glede na enotno načelo obravnavanja skupnega premoženja in glede na posebno naravo teh sporov med zakonci, deloma normativno ureditev spremeniti tako, da bi obravnavani postopki bili hitreje razrešeni oziroma da bi bilo sodno varstvo bolj učinkovito. Zakonske določbe pa bi
Ključne besede: delitev skupnega premoženja, tožbeni zahtevek, predlog za delitev, prekluzija, materialno procesno vodstvo, napotitev na pravdo
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 2377; Prenosov: 513
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

10.
ZAŠČITA AVTORJEV V SISTEMU KOLEKTIVNEGA UPRAVLJANJA AVTORSKIH PRAVIC
Špela Strašek, 2016, diplomsko delo

Opis: Izkušnje v zadnjih letih vse bolj potrjujejo, da je individualno upravljanje avtorskih pravic nepraktično v primerih, kjer uporabniki potrebujejo hiter dostop do velikega števila del. Hiter gospodarski razvoj in povečanje trgovinske menjave, ki ga poganja v glavnem tehnološki napredek in spremljajoča rast uporabe zaščitenih del, še posebej v digitalnem okolju, je uvrstila kolektivno upravljanje avtorskih pravic na osrednje mesto zaščite pravic avtorjev. Prvi del diplomske naloge obravnava opredelitev in različne načine kolektivnega upravljanja avtorskih pravic. Poudarjen je izjemen pomen slednjih v razvijajočih in tranzicijskih državah, kot je Slovenija, kjer je infrastruktura v domeni avtorskih pravic še vedno v relativno zgodnji fazi razvoja. V drugem delu diplomske naloge je obravnavan Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/26/EU. Problem obstoječe regulative je v dejstvu, da le-ta ni uspela zagotoviti ciljev, kot so večja vključenost imetnikov pravic v sprejemanje ključnih odločitev kolektivnih organizacij, večja preglednost delovanja kolektivnih organizacij in učinkovitejši nadzor na delovanjem kolektivnih organizacij in uporabnikov avtorskih del. Ugotavlja se, da Predlog ZKUASP kljub kritiki dobro odraža razvoj na področju avtorske in sorodnih pravic, potrebna pa bo natančna ureditev določb obveznosti kolektivnih organizacij in kakovostnega nadzora nad delovanjem le-teh.
Ključne besede: avtor, kolektivno upravljanje avtorskih pravic, individualno upravljanje avtorskih pravic, kolektivne organizacije, Predlog zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 723; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (685,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici