| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ANALIZA DEJAVNIKOV (NE)USPEŠNOSTI ODKRIVANJA DAVČNIH ZATAJITEV NA PODROČJU POLICIJE
Dragana Trivunović, 2010, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriminaliteta, po letnih poročilih policije, iz leta v leto narašča, z njim pa tudi kriminal na področju davčnih zatajitev. V zadnjih dveh letih naj bi bil vzrok za to večje število obravnavanih zadev tovrstnega kriminala ter gospodarska in finančna kriza. Policija je že začela z določenimi izboljšavami že obstoječih ukrepov za preprečevanje napredka kriminala na področju gospodarstva, vendar to še vedno ni dovolj. Za uspešnejše rešitve in ukrepe je potrebno najprej ustrezno in temeljito proučiti določene dejavnike, ki so vzrok hitremu napredku tovrstnega kriminala in nato poiskati ustrezne načine za njihovo izboljšanje. Slovenija je z vstopom v EU dobila priložnost za izboljšanje sodelovanja pri izmenjavi ustreznih podatkov, skupnem izobraževanju in izmenjavi izkušenj med organi pregona. To priložnost je potrebno močno izkoristiti.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, davčna zatajitev, predkazenski in kazenski postopek, knjigovodske listine.
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1570; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (811,24 KB)

4.
Zaslišanje v predkazenskem postopku : diplomsko delo
Marina Nell Arella, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: predkazenski postopek, zaslišanje, osumljenci, pravna ureditev, ZKP-1, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2066; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (778,19 KB)

5.
6.
7.
Kako delo policije v predkazenskem postopku vpliva na izid kazenskega postopka : diplomsko delo univerzitetnega študija
Boštjan Oblak, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: 148. člen zakona o kazenskem postopku določa, da se predkazenski postopek začne z aktivnostmi policije, ko so podani razlogi za sum, konča pa se s sklepom preiskovalnega sodnika o preiskavi. S sklepom o preiskavi se nato začne kazenski postopek(V Sloveniji imamo tako imenovani mešani kazenski postopek za katerega je značilno, da je sestavljen iz dveh stadijev, in sicer: predhodni postopek(preiskava in obtoževanje) in glavni postopek (priprave na glavno obravnavo, glavna obravnava s sodbo, postopek s pritožbo, izvršitev sodbe)). V teoriji in praksi se je sicer sprejelo stališče, da se lahko kazenski postopek začne v petih primerih in sicer: s sklepom o preiskavi; s soglasjem preiskovalnega sodnika k predlogu upravičenega tožilca za vložitev neposredne obtožnice; z razpisom glavne obravnave v primeru neposredne obtožnice, za katero soglasje preiskovalnega sodnika ni potrebno z odredbo o vročitvi obtožnega akta v skrajšanem postopku s katerimkoli dejanjem sodnika za mladoletne. Kazenski postopek se nato konča z izvršitvijo sodbe. V diplomskem delu je bilo obravnavano delo policije in kako delo policije v predkazenskem postopku vpliva na izid kazenskega postopka. Ugotovljeno je bilo, da policija pri svojem delu v predkazenskem postopku ni uspešna, saj preišče le 45 odstotkov zaznanih kaznivih dejanj. Če predkazenskem postopku, dodamo še kazenski postopek(in s tem tudi ostale subjekte predkazenskega postopka) lahko ugotovimo, da so policija in ostali subjekti predkazenskega postopka okoli 9,45 odstotno uspešni. Ugotovljeno je tudi, da delo policije v predkazenskem postopku vpliva na kazenski postopek, saj se v predkazenskem postopku zbirajo podatki o kaznivem dejanju, ki imajo kasneje v kazenskem postopku pomembno vlogo pri končni razsodbi.
Ključne besede: predkazenski postopek, kazenski postopek, policija, tožilstvo, sodišča, napake, diplomske naloge
Objavljeno: 24.05.2012; Ogledov: 4203; Prenosov: 871
.pdf Celotno besedilo (536,41 KB)

8.
Vprašanje pravnomočnosti sklepa državnega tožilca o zavrženju kazenske ovadbe
Iris Zgaga, 2020, magistrsko delo

Opis: Državni tožilec ima skozi ves kazenski postopek posebno in specifično procesnopravno funkcijo. Položaj državnega tožilca kot stranke kazenskega postopka, s katerim smo v največji meri seznanjeni v pravni praksi, se začne v formalnem kazenskem postopku. Državni tožilec pred pristojnim kazenskim sodiščem zastopa vloženo obtožnico na podlagi podane kazenske ovadbe ter vse svoje ravnanje usmerja v sprejem obsodilne kazenske sodbe, da bo zadoščeno kazenskopravni represiji zoper storilca kaznivega dejanja. Njegov prominentni položaj se začne že prej, v samem neformalnem predkazenskem postopku. Državni tožilec kot upravičeni tožilec je v predkazenskem postopku dolžan ukreniti vse, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj, izsleditvijo storilca in usmerjanjem predkazenskega postopka, saj so lahko predmet kazenskega postopka le tista pravno-relevantna dejstva, ki jih zatrjuje upravičeni tožilec. Temeljna naloga državnega tožilca v predkazenskem postopku je sprejeti odločitev o kazenskem pregonu zoper storilca kaznivega dejanja. Slednji je tudi eden najpomembnejših in odločilnih trenutkov državnega tožilca, saj državni tožilec lahko v primeru neustrezne dejanske in pravne podlage začne kazenski pregon zoper domnevno nedolžnega storilca kaznivega dejanja ali opusti kazenski pregon zoper neoporečno krivega storilca kaznivega dejanja. Nedvomno bi bilo pravno odločanje nehumano, okrutno in strogo, če ne upoštevamo možnosti, da lahko tudi v procesnih postopkih državnega tožilca prihaja do napak in spodrsljajev. Državni tožilec je temeljni varuh javnega interesa v zvezi s kazensko represijo in hkrati predstavnik pravne države, zato v okviru državnotožilske službe ne sme prihajati do zlorab funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev, ki sta zagotovljeni na ustavnopravni in zakonodajnopravni ravni slovenskega pravnega sistema. Neutemeljeno vlaganje kazenskih ovadb in nadaljnje nepremišljeno nadaljevanje kazenskega pregona oziroma prikrito utemeljeno zavrženje kazenskih ovadb ni podvrženo sodnemu preizkusu, kar lahko predstavlja tudi morebitni politični filter. Pravo Evropske unije, ki velja vzporedno s slovenskim nacionalnim pravnim sistemom, je s svojim pravnim okvirjem direktive zvezalo države članice EU k enotni uporabi ciljev na področju pravic, podpore in zaščiti žrtev kaznivih dejanj, in sicer da imajo oškodovanci v ustreznem kazenskem sistemu pravico zahtevati presojo odločitve, da se ne izvede kazenski pregon. Takšne kazenskoprocesne določbe oziroma neka vrsta rešitve zadevne problematike nova novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) ni predvidela, saj je za slednje sprejela cilj »posvetovalne« narave mnenja oškodovanca. Pravna mnenja in stališča, zavzeta skozi vso zgodovino slovenskega pravnega reda, so glede predmetne problematike deljena. V morebitnem iskanju argumentacije v primerjalno-pravnem vidiku lahko opazimo, da tudi avstrijski pravosodni sistem nima jasnih in natančnih določil v zvezi s predmetno problematiko, vendar slednje opravičujejo z »blokadnimi« učinki, ki jih ima načelo ne bis in idem. Tudi angloameriški pravni sistem deli procesne učinke zavrženja kazenske ovadbe, in sicer na tiste s pravnim učinkom ter na tiste brez pravnega procesnega učinka.
Ključne besede: predkazenski postopek, načelo ne bis in idem, procesnopravni učinki sklepa državnega tožilca, odločitev o kazenskem pregonu, zavrženje kazenske ovadbe, samovoljna odločitev, pritožbena pot, nadzor nad delom državnega tožilca, Direktiva 2012/29/EU.
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 34; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (898,05 KB)

9.
Sodna ali tožilska preiskava?
Mojca Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit. Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve. Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo. Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Ključne besede: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 326; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (674,00 KB)

10.
Molk kot strategija obrambe : diplomsko delo univerzitetnega študija
Ula Šepec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na osem poglavij, od tega predzadnje poglavje predstavlja uporabljene vire, zadnje pa vsebuje priloge. V prilogah sta intervjuja s kriminalistom ter sodnikom, ki sta bila uporabljena kot pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Na začetku diplomske naloge se srečamo z nekaj uvodnimi besedami, navedene so tudi hipoteze, ki smo jih nato na koncu, glede na ugotovitve, potrdili oz. zavrnili (natančneje povedano so tri hipoteze potrjene, ena pa delno potrjena). V nadaljevanju je predstavljen molk kot strategija obrambe, ki je tudi osrednja tema diplomske naloge. Z nekaj besedami so opisane obramba na splošno ter tipične strategije obrambe, s katerimi se posameznik brani v predkazenskem in tudi kazenskem postopku. Ker v literaturi molk ni štet med tipične strategije obrambe, je predstavljen posebej, v naslednjem podpoglavju. Predstavljeno je tudi stališče o tem, zakaj bi se molk lahko štel med tipične strategije obrambe. V tretjem poglavju se srečamo z interakcijsko situacijo, kjer se soočita nasprotni stranki (kriminalist − osumljenec, sodišče − obdolženec). Gre za razgovor in zaslišanje, ki ju s pomočjo podpoglavij nekoliko razširimo. Sledi poglavje Sodne prakse o pravici do molka, kjer so s pomočjo primerov predstavljene sodne prakse v ZDA, ESČP in Sloveniji. V naslednjem poglavju smo prikazali svoje ugotovitve, s pomočjo hipotez postavljenih na začetku dela. Šesto poglavje je zaključek, kjer je napisano lastno mnenje o temi oz. nekaj ključnih ugotovitev.
Ključne besede: predkazenski postopek, zaslišanje, osumljenci, storilci, obramba, pravica do molka, človekove pravice, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno: 13.03.2013; Ogledov: 1423; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (464,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici