| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza sodne prakse policijskega zbiranja obvestil : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tine Mesarič, 2024, diplomsko delo

Opis: Slovenska ureditev policijskega zbiranja obvestil lahko zaradi svoje specifičnosti in razdeljenosti povzroči težave v poteku predkazenskega in kazenskega postopka. S problematiko zbiranja obvestil so se avtorji ukvarjali že od samega začetka sprejemanja novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po osamosvojitvi. Od leta 1994, ko je bil sprejet ZKP, pa do danes je bilo narejenih veliko sprememb, in sicer tudi na področju zbiranja obvestil. Izvedli smo pregled, kako so te spremembe vplivale na obravnavano tematiko. Začeli smo teoretičnim pregledom relevantne zakonodaje s področja kazenskega prava ter tudi policijskega prava, nadaljevali pa s pregledom in analizo sodne prakse s področja zbiranja obvestil po 148. členu ZKP. Celovito smo zajeli problematiko zbiranja obvestil po obstoječi zakonodaji. Opredelili smo nekatera izstopajoča področja, ki se v sodni praksi pojavljajo v povezavi z zbiranjem obvestil. Iz dostopne literature je razvidno, da nekatere težave v povezavi z zbiranjem obvestil še zmeraj obstajajo. Pojavljajo se predvsem glede usode uradnih zaznamkov, o njihovem izločanju iz sodnih spisov, kot tudi definicije obvestila, zbranega po 148. členu ZKP ter sam postopek zbiranja obvestil, ki ga zakon izrecno ne opredeljuje. Veliko sodne prakse je zaznati na področju zbiranja obvestil od osumljenca, le-to se od zbiranja obvestil od oseb, ki niso osumljene, razlikuje. Določitev trenutka, ki označuje, da je neka oseba postala osumljenec in je potrebno takšno osebo seznaniti z njegovimi pravicami, namreč ni zmeraj jasna.
Ključne besede: policija, zbiranje obvestil, predkazenski postopek, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (586,55 KB)

2.
Otrok kot dokazno sredstvo v primerih spolne zlorabe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Križ, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so bile opisane oblike spolnih zlorab in duševne posledice, ki jih le-te lahko povzročajo pri žrtvi. S pomočjo literature je bil opisan postopek obravnave kaznivega dejanja spolne zlorabe, katerega zakonska podlaga temelji na Zakonu o kazenskem postopku in prikazano, kaj v slovenskem predkazenskem in kazenskem postopku doživi otrok, žrtev spolne zlorabe. V postopku preiskave kaznivega dejanja otrok opravi več razgovorov, zdravniški pregled in nenazadnje, v sodnem postopku, tudi pričanje na sodišču. Diplomska naloga se osredotoča na otrokovo izjavo kot temelj preiskave. Opisano je, kolikokrat in komu otrok v preiskavi opiše dogodek, ki je bil zanj travmatičen, in kako le-to vpliva na njegovo duševno zdravje. S pomočjo tujih raziskav je bilo ugotovljeno, da je žrtvi spolne zlorabe najtežje dogodek (ali dogodke) večkrat opisovati in da je večkratno ponavljanje lahko razlog za duševne posledice. Opravljen je bil tudi kratek pregled implementacije hiše za otroke v nordijskih državah. Slovenska Hiša za otroke, ki v slovenski zakonodaji temelji na Zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), črpa navdih ravno iz nordijskih držav, vendar je zaradi različnih zakonodaj pri nas implementirana drugače. Kljub vsemu je bilo ugotovljeno, da je od implementacije hiše za otroke dalje obravnava spolnih zlorab v slovenskem prostoru otroku vsekakor bolj prijazna, saj Hiša za otroke nudi celostno obravnavo otroka v kazenskem postopku, z vključeno psihoterapevtsko in psihosocialno podporo tako za žrtev kot za družino.
Ključne besede: spolne zlorabe otrok, kazniva dejanja, kazenski postopek, predkazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (613,78 KB)

3.
Policijsko zaslišanje - korak nazaj?
Marija Gaber, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijsko zaslišanje, predkazenski postopek, pravica do zagovornika, pravica do molka
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (158,34 KB)

4.
Kriminalistično preiskovanje v luči nove kazenske zakonodaje
Anton Dvoršek, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, zakon o kazenskem postopku, predkazenski postopek
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 153; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (133,10 KB)

5.
Mobilni telefon kot dokaz v predkazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Marko Furlan, 2023, diplomsko delo

Opis: Predmet raziskovanja diplomskega dela je mobilni telefon, katerega storilci kaznivih dejanj, uporabljajo pri izvršitvi kaznivih dejanj, podatki na mobilnem telefonu pa pri preiskavi nato služijo kot ključni dokazi. Do vpogleda v podatke, ki so v mobilnem telefonu, ima pravico policija, vendar le na podlagi pisne izjave lastnika mobilnega telefona, da dovoljuje vpogled in zavarovanje podatkov mobilnega telefona. V kolikor lastnik mobilnega telefona ne dovoljuje vpogleda in zavarovanja podatkov, mora policija oziroma tožilstvo pridobiti odredbo od preiskovalnega sodnika, da lahko vpogled in zavarovanje opravi. Drugače je s podatki, ki jih hrani operater na podlagi telefonske številke naročnika, katere lahko policija pridobi le na podlagi pisne odredbe preiskovalnega sodnika, ki je izdana na upravičeno zahtevo državnega tožilstva, in sicer, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju. V diplomskem delu bomo predstavili, kako lahko mobilni telefon oziroma podatki na njem, služijo kot dokaz v predkazenskem postopku, saj storilci kaznivih dejanj s seboj nosijo mobilne telefone in imajo na njih ključne dokaze. Mobilne telefone policija nato v skladu z zakonom zaseže in izvede preiskovalne ukrepe v skladu z zakonom. Analizirali bomo dva praktična primera, ki sta javno dostopna, kjer je uporaba mobilnega telefona pri izvršitvi kaznivih dejanj služila kot ključen dokaz v predkazenskem in kazenskem postopku (Zakon o kazenskem postopku ZKP, 2021).
Ključne besede: mobilni telefoni, dokazi, predkazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 442; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

6.
Analiza predkazenskega in kazenskega postopka ob sumu mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tomaž Zver, 2023, diplomsko delo

Opis: Ljudje in živali spadamo v skupino vretenčarjev, ki imajo med drugim zelo podoben mehanizem zaznavanja bolečine, zato je primerjava percepcije bolečine pri živalih in ljudeh upravičena. Povzročanje nepotrebne bolečine, torej tiste, ki ne nastane med veterinarskimi posegi oz. tistimi, ki so nujni ali koristni za žival, in s tem trpljenja, je praviloma povezno z mučenjem živali. To vključuje številna različna človekova zavržna dejanja do živali, kot so zanemarjanje, draženje, trpinčenje in povzročanje različnih poškodb z različnimi predmeti ali snovmi. Prav tako med mučenje živali uvrščamo živalske borbe, kopičenje živali ter tudi neprimerno in nepotrebno usmrtitev živali. Mučenju živali so lahko izpostavljene vse živalske vrste, poleg domačih tudi prostoživeče živali in tiste v živalskih vrtovih. Namen pričujočega zaključnega dela je bil analizirati postopek policijske obravnave kaznivih dejanj mučenja živali v predkazenskem in kazenskem postopku ter identificirati porajajoče se (sistemske) težave in oblikovati predloge rešitev. Opravljena študija je obsegala pregled statističnih podatkov, študiji dveh primerov iz prakse in intervjuje z višjo kriminalistično inšpektorico, vrhovnim državnim tožilcem, veterinarskim patologom in s sodnim izvedencem. Rezultati so pokazali, da gre pri mučenju živali za hudo obliko ekološke kriminalitete, ki od policistov, tožilcev, veterinarjev in veterinarskih patologov zahteva temeljito obravnavo primera in pogosto tudi hitre odločitve, saj lahko le tako ustrezno in primerno zavarujejo dokaze, ki so v teh primerih ranjene oz. poškodovane živali ali živalska trupla. Pomembno je, da se ustrezno usposobi vse deležnike ter okrepi sodelovanje med policisti, tožilci in veterinarsko stroko oz. da se to sodelovanje protokolarno implementira v obravnavo vsakega primera mučenja živali, saj bi lahko le tako zagotovili ustrezno in strokovno obravnavo vsakega primera mučenja živali. Zapomnimo si že enkrat, da živali niso stvari (niti socialno niti formalnopravno), temveč živa bitja, ki čutijo enako kot ljudje in imajo vso pravico biti in živeti, sobivati z ljudmi.
Ključne besede: mučenje živali, policija, tožilstvo, veterinarski patologi, predkazenski postopek, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

7.
Ovadba o kaznivem dejanju kot podlaga za pričetek predkazenskega postopka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Vrevc, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo s področja kazensko procesnega prava natančneje preučili institut kazenske ovadbe in prve zaznave kaznivega dejanja oziroma notitia criminis. Naredili smo pregled zakonske ureditve in povedali, katere vrste kazenskih ovadb poznamo ter kakšne so dolžnosti podajanja le-teh. Za lažje razumevanje kako stvari potekajo v praksi, pa smo preučili tudi pet sodnih judikatov, ki natančneje opredeljujejo sodno prakso glede podajanja kazenskih ovadb. V sklopu kazenske ovadbe in notitia criminis smo del pozornosti namenili tudi predkazenskemu postopku in problematikam, s katerimi se srečujemo, ko poskušamo definirati začetek le-tega. Kratek pregled literature nam pokaže, da si avtorji v svojih definicijah začetka predkazenskega postopka nasprotujejo, Zakon o kazenskem postopku pa ne razčisti ničesar, saj je tudi v svojih definicijah kazenske ovadbe pomanjkljiv. Poznamo par fragmentih določb, ki urejajo kazensko ovadbo, vendar o prvi zaznavi kaznivega dejanja ne najdemo ničesar. Predkazenski postopek s svojo dejavnostjo izvajajo policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Ti trije glavni subjekti z zakonsko določenimi pooblastili tekom predkazenskega postopka lahko temeljito posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Policija je državni organ preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj, ki najpogosteje prejme kazensko ovadbo. Načeloma so jo dolžni takoj posredovati državnemu tožilcu, ki kot organ pregona oziroma dominus litis nadzoruje in usmerja delovanje policije. Preverili pa smo tudi, kako je področje prve informacije o zaznavi kaznivega dejanja urejeno v Nemčiji in na Hrvaškem.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenska ovadba, notitia criminis, predkazenski postopek, policija, državni tožilec
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 877; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (563,83 KB)

8.
Kriminalistični vidiki predkazenskega postopka v primeru zlorabe dovoljenj za prebivanje - združitev družine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Gregor Kopinč, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo je predstavljeno iz vidika kriminalističnega odkrivanja in preiskovanja odklonskih dejanj v primerih zlorabe dovoljenj za prebivanje ob združevanju družin. Predstavlja pogoje in pravno podlago pridobitve dovoljenj za prebivanje v sklopu združitve družine, obseg predkazenskega postopka ter pooblastila policije pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družine ter stališče tožilstva in dosedanjo sodno prakso v povezavi z odklonskimi dejanji ob združitvi družine. Za primerjavo zahtevnosti pridobitve dovoljenj za prebivanje na podlagi združitve družine v Republiki Sloveniji smo primerjali tovrstne pogoje pridobitev dovoljenj v drugih evropskih državah. Ugotovili smo, da so policijski predkazenski postopki pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družin zahtevni, ker se v tovrstnih primerih analizira večji obseg dokumentacije in so postopki dolgotrajni. Prav tako smo ugotovili, da Republika Slovenija nima postavljenih visokih pogojev, v kolikor želi tujec združiti manjše število družinskih članov. V primeru, da želi tujec v Republiko Slovenijo preseliti tri ali več družinskih članov, ga lahko glede na njegov prihodek močno ovira pogoj prikazovanja zadostnih sredstev, ravno zaradi katerega prihaja do največjih zlorab oziroma odklonskih dejanj. Kot možnost izboljšave, v povezavi s protipravnimi pridobljenimi dovoljenji za prebivanje ob združevanju družin, smo z raziskavo v diplomskem delu ugotovili, da bi lahko že sama sprememba pogojev prikazovanja zadostnih sredstev, v Pravilniku o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, bistveno pripomogla k preprečevanju zlorab na tem področju. S spremembo navedenega pravilnika država ne bi zaostrila pogojev preseljevanja tujcev na podlagi združevanja družine, temveč bi se po vsej verjetnosti zmanjšalo tveganje za storitev odklonskih dejanj, ki nastanejo ob združevanju družin.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, tujci, združitev družine, odklonska dejanja, predkazenski postopek
Objavljeno v DKUM: 07.02.2021; Ogledov: 868; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (601,50 KB)

9.
Procesne napake policistov v predkazenskem postopku in ekskluzija dokazov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Eva Marčič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen kazenski postopek v Sloveniji z osredotočenostjo na pooblastila policistov v predkazenskem postopku ter ekskluzijo dokazov kot posledico njihovega kršenja. Institut izločitve dokazov preprečuje, da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze, ki so bili zbrani na nezakonit način, torej s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Institut je uveljavljen tudi v slovenskem pravnem sistemu, ki temelji na mešanem tipu kazenskega postopka. Slednji združuje cilja akuzatornega in inkvizitornega postopka, ki si med seboj nasprotujeta. Ekskluzija, ki je tipičen akuzatorni institut, tako nasprotuje načelu iskanja materialne resnice, značilne za inkvizitorni postopek, njuna nezdružljivost pa omogoča, da so zaradi napak policistov oproščene osebe, ki so verjetni storilci kaznivega dejanja. Slednje lahko pripišemo tudi pojmovanju ekskluzije, vzpostavljenemu v Sloveniji. Naš sistem namreč vztraja pri absolutizaciji ekskluzije, ki za razliko od utilitaristične ureditve ne dopušča tehtanja med smiselnostjo izločitve dokazov in pomembnostjo dokaza za kazenski postopek. To pomeni, da so dokazi, pridobljeni s kršenjem pravnih pravil, v vsakem primeru predmet izločitve. Prav zaradi tega je delo policistov izjemno pomembno, saj s preiskovalnimi dejanji močno posegajo v zasebnost posameznika in je pravilno izvajanje slednjih ključnega pomena za uspešnost kazenskega postopka.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, predkazenski postopek, pooblastila policije, ekskluzija dokazov
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1302; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

10.
Predkazenski postopek danes in jutri : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tara Grašič, 2020, diplomsko delo

Opis: Kazenski postopek v Sloveniji je razdeljen na dva dela, predhodni in kazenski postopek, pri čemer se predhodni postopek še naprej deli na dve fazi in sicer na neformalni predkazenski postopek in formalno sodno preiskavo. Trije glavni subjekti predkazenskega postopka so policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Policija v vlogi organa odkrivanja pridobiva informacije, ki služijo kot podlaga za odločitev državnega tožilca o tem, ali bo uvedel kazenski pregon ali ne. Državni tožilec ima vlogo organa pregona in kot dominus litis predkazenskega postopka nadzoruje celoten postopek in skrbi za njegovo delovanje. Predkazenski sodnik ima v tem delu postopka dvojno vlogo in sicer opravlja preiskovalno in garantno funkcijo, ki pa si med seboj nasprotujeta. Predkazenski postopek v osnovi opredeljuje Zakon o kazenskem postopku, njegovi posamezni deli pa so porazdeljeni tudi po drugih zakonskih in podzakonskih aktih, pri čemer noben ne ponuja njegove zaokrožene opredelitve. Skozi zgodovino je predkazenski postopek doživel kar nekaj sprememb, ki so vanj vnesle številna nasprotja in danes onemogočajo njegovo učinkovitost. V ureditvi predkazenskega postopka tako najdemo številne pomanjkljivosti, pri čemer se največje kažejo v formalnih in neformalnih policijskih pooblastilih, medsebojnih razmerjih treh glavnih subjektov, neracionalni porazdelitvi postopka in pomanjkljivi opredelitvi celotnega predkazenskega postopka. V diplomski nalogi smo pregledali in se kritično opredelili do današnjega predkazenskega postopka ter izpostavili njegove najbolj kritične točke. Skušali smo tudi odpraviti njegove pomanjkljivosti in prikazati predkazenski postopek v prihodnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, Zakon o kazenskem postopku
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1074; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 12.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici