SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ANALIZA DEJAVNIKOV (NE)USPEŠNOSTI ODKRIVANJA DAVČNIH ZATAJITEV NA PODROČJU POLICIJE
Dragana Trivunović, 2010, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriminaliteta, po letnih poročilih policije, iz leta v leto narašča, z njim pa tudi kriminal na področju davčnih zatajitev. V zadnjih dveh letih naj bi bil vzrok za to večje število obravnavanih zadev tovrstnega kriminala ter gospodarska in finančna kriza. Policija je že začela z določenimi izboljšavami že obstoječih ukrepov za preprečevanje napredka kriminala na področju gospodarstva, vendar to še vedno ni dovolj. Za uspešnejše rešitve in ukrepe je potrebno najprej ustrezno in temeljito proučiti določene dejavnike, ki so vzrok hitremu napredku tovrstnega kriminala in nato poiskati ustrezne načine za njihovo izboljšanje. Slovenija je z vstopom v EU dobila priložnost za izboljšanje sodelovanja pri izmenjavi ustreznih podatkov, skupnem izobraževanju in izmenjavi izkušenj med organi pregona. To priložnost je potrebno močno izkoristiti.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, davčna zatajitev, predkazenski in kazenski postopek, knjigovodske listine.
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1462; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (811,24 KB)

4.
Zaslišanje v predkazenskem postopku : diplomsko delo
Marina Nell Arella, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: predkazenski postopek, zaslišanje, osumljenci, pravna ureditev, ZKP-1, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 1911; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (778,19 KB)

5.
6.
7.
Kako delo policije v predkazenskem postopku vpliva na izid kazenskega postopka : diplomsko delo univerzitetnega študija
Boštjan Oblak, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: 148. člen zakona o kazenskem postopku določa, da se predkazenski postopek začne z aktivnostmi policije, ko so podani razlogi za sum, konča pa se s sklepom preiskovalnega sodnika o preiskavi. S sklepom o preiskavi se nato začne kazenski postopek(V Sloveniji imamo tako imenovani mešani kazenski postopek za katerega je značilno, da je sestavljen iz dveh stadijev, in sicer: predhodni postopek(preiskava in obtoževanje) in glavni postopek (priprave na glavno obravnavo, glavna obravnava s sodbo, postopek s pritožbo, izvršitev sodbe)). V teoriji in praksi se je sicer sprejelo stališče, da se lahko kazenski postopek začne v petih primerih in sicer: s sklepom o preiskavi; s soglasjem preiskovalnega sodnika k predlogu upravičenega tožilca za vložitev neposredne obtožnice; z razpisom glavne obravnave v primeru neposredne obtožnice, za katero soglasje preiskovalnega sodnika ni potrebno z odredbo o vročitvi obtožnega akta v skrajšanem postopku s katerimkoli dejanjem sodnika za mladoletne. Kazenski postopek se nato konča z izvršitvijo sodbe. V diplomskem delu je bilo obravnavano delo policije in kako delo policije v predkazenskem postopku vpliva na izid kazenskega postopka. Ugotovljeno je bilo, da policija pri svojem delu v predkazenskem postopku ni uspešna, saj preišče le 45 odstotkov zaznanih kaznivih dejanj. Če predkazenskem postopku, dodamo še kazenski postopek(in s tem tudi ostale subjekte predkazenskega postopka) lahko ugotovimo, da so policija in ostali subjekti predkazenskega postopka okoli 9,45 odstotno uspešni. Ugotovljeno je tudi, da delo policije v predkazenskem postopku vpliva na kazenski postopek, saj se v predkazenskem postopku zbirajo podatki o kaznivem dejanju, ki imajo kasneje v kazenskem postopku pomembno vlogo pri končni razsodbi.
Ključne besede: predkazenski postopek, kazenski postopek, policija, tožilstvo, sodišča, napake, diplomske naloge
Objavljeno: 24.05.2012; Ogledov: 3806; Prenosov: 812
.pdf Celotno besedilo (536,41 KB)

8.
Sodna ali tožilska preiskava?
Mojca Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit. Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve. Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo. Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Ključne besede: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (674,00 KB)

9.
Molk kot strategija obrambe : diplomsko delo univerzitetnega študija
Ula Šepec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na osem poglavij, od tega predzadnje poglavje predstavlja uporabljene vire, zadnje pa vsebuje priloge. V prilogah sta intervjuja s kriminalistom ter sodnikom, ki sta bila uporabljena kot pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Na začetku diplomske naloge se srečamo z nekaj uvodnimi besedami, navedene so tudi hipoteze, ki smo jih nato na koncu, glede na ugotovitve, potrdili oz. zavrnili (natančneje povedano so tri hipoteze potrjene, ena pa delno potrjena). V nadaljevanju je predstavljen molk kot strategija obrambe, ki je tudi osrednja tema diplomske naloge. Z nekaj besedami so opisane obramba na splošno ter tipične strategije obrambe, s katerimi se posameznik brani v predkazenskem in tudi kazenskem postopku. Ker v literaturi molk ni štet med tipične strategije obrambe, je predstavljen posebej, v naslednjem podpoglavju. Predstavljeno je tudi stališče o tem, zakaj bi se molk lahko štel med tipične strategije obrambe. V tretjem poglavju se srečamo z interakcijsko situacijo, kjer se soočita nasprotni stranki (kriminalist − osumljenec, sodišče − obdolženec). Gre za razgovor in zaslišanje, ki ju s pomočjo podpoglavij nekoliko razširimo. Sledi poglavje Sodne prakse o pravici do molka, kjer so s pomočjo primerov predstavljene sodne prakse v ZDA, ESČP in Sloveniji. V naslednjem poglavju smo prikazali svoje ugotovitve, s pomočjo hipotez postavljenih na začetku dela. Šesto poglavje je zaključek, kjer je napisano lastno mnenje o temi oz. nekaj ključnih ugotovitev.
Ključne besede: predkazenski postopek, zaslišanje, osumljenci, storilci, obramba, pravica do molka, človekove pravice, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno: 13.03.2013; Ogledov: 1231; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (464,17 KB)

10.
VLOGA POLICIJE V PREDKAZENSKEM POSTOPKU
Teja Pignar, 2012, diplomsko delo

Opis: Pred začetkom sodnega kazenskega postopka, v predkazenskem postopku, policija odkriva in zbira podatke ter pomembne okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V ta namen ji daje Zakon o kazenskem postopku vrsto posebnih pravic in dolžnosti, policijska pooblastila. Večino teh policija izvede samoiniciativno, nekatere pa lahko opravi le na podlagi odredbe državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika.    Glavni cilj policistov v predkazenskem postopku je zbrati dovolj kvalitetnih podatkov in dokazov, na podlagi katerih je mogoče s precejšnjo verjetnostjo sklepati, da je bilo storjeno določeno kaznivo dejanje in da ga je storila določena oseba. To stopnjo verjetnosti namreč Zakon o kazenskem postopku zahteva za začetek sodnega kazenskega postopka.  
Ključne besede: predkazenski postopek, policija,  Zakon o kazenskem postopku,  policijska pooblastila 
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1790; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (948,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici