1. Analiza predkazenskega in kazenskega postopka ob sumu mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTomaž Zver, 2023, diplomsko delo Opis: Ljudje in živali spadamo v skupino vretenčarjev, ki imajo med drugim zelo podoben mehanizem zaznavanja bolečine, zato je primerjava percepcije bolečine pri živalih in ljudeh upravičena. Povzročanje nepotrebne bolečine, torej tiste, ki ne nastane med veterinarskimi posegi oz. tistimi, ki so nujni ali koristni za žival, in s tem trpljenja, je praviloma povezno z mučenjem živali. To vključuje številna različna človekova zavržna dejanja do živali, kot so zanemarjanje, draženje, trpinčenje in povzročanje različnih poškodb z različnimi predmeti ali snovmi. Prav tako med mučenje živali uvrščamo živalske borbe, kopičenje živali ter tudi neprimerno in nepotrebno usmrtitev živali. Mučenju živali so lahko izpostavljene vse živalske vrste, poleg domačih tudi prostoživeče živali in tiste v živalskih vrtovih. Namen pričujočega zaključnega dela je bil analizirati postopek policijske obravnave kaznivih dejanj mučenja živali v predkazenskem in kazenskem postopku ter identificirati porajajoče se (sistemske) težave in oblikovati predloge rešitev. Opravljena študija je obsegala pregled statističnih podatkov, študiji dveh primerov iz prakse in intervjuje z višjo kriminalistično inšpektorico, vrhovnim državnim tožilcem, veterinarskim patologom in s sodnim izvedencem. Rezultati so pokazali, da gre pri mučenju živali za hudo obliko ekološke kriminalitete, ki od policistov, tožilcev, veterinarjev in veterinarskih patologov zahteva temeljito obravnavo primera in pogosto tudi hitre odločitve, saj lahko le tako ustrezno in primerno zavarujejo dokaze, ki so v teh primerih ranjene oz. poškodovane živali ali živalska trupla. Pomembno je, da se ustrezno usposobi vse deležnike ter okrepi sodelovanje med policisti, tožilci in veterinarsko stroko oz. da se to sodelovanje protokolarno implementira v obravnavo vsakega primera mučenja živali, saj bi lahko le tako zagotovili ustrezno in strokovno obravnavo vsakega primera mučenja živali. Zapomnimo si že enkrat, da živali niso stvari (niti socialno niti formalnopravno), temveč živa bitja, ki čutijo enako kot ljudje in imajo vso pravico biti in živeti, sobivati z ljudmi. Ključne besede: mučenje živali, policija, tožilstvo, veterinarski patologi, predkazenski postopek, kazenski postopek, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 99; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,89 MB) |
2. Ovadba o kaznivem dejanju kot podlaga za pričetek predkazenskega postopka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKatja Vrevc, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo s področja kazensko procesnega prava natančneje preučili institut kazenske ovadbe in prve zaznave kaznivega dejanja oziroma notitia criminis. Naredili smo pregled zakonske ureditve in povedali, katere vrste kazenskih ovadb poznamo ter kakšne so dolžnosti podajanja le-teh. Za lažje razumevanje kako stvari potekajo v praksi, pa smo preučili tudi pet sodnih judikatov, ki natančneje opredeljujejo sodno prakso glede podajanja kazenskih ovadb.
V sklopu kazenske ovadbe in notitia criminis smo del pozornosti namenili tudi predkazenskemu postopku in problematikam, s katerimi se srečujemo, ko poskušamo definirati začetek le-tega. Kratek pregled literature nam pokaže, da si avtorji v svojih definicijah začetka predkazenskega postopka nasprotujejo, Zakon o kazenskem postopku pa ne razčisti ničesar, saj je tudi v svojih definicijah kazenske ovadbe pomanjkljiv. Poznamo par fragmentih določb, ki urejajo kazensko ovadbo, vendar o prvi zaznavi kaznivega dejanja ne najdemo ničesar.
Predkazenski postopek s svojo dejavnostjo izvajajo policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Ti trije glavni subjekti z zakonsko določenimi pooblastili tekom predkazenskega postopka lahko temeljito posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Policija je državni organ preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj, ki najpogosteje prejme kazensko ovadbo. Načeloma so jo dolžni takoj posredovati državnemu tožilcu, ki kot organ pregona oziroma dominus litis nadzoruje in usmerja delovanje policije.
Preverili pa smo tudi, kako je področje prve informacije o zaznavi kaznivega dejanja urejeno v Nemčiji in na Hrvaškem. Ključne besede: diplomske naloge, kazenska ovadba, notitia criminis, predkazenski postopek, policija, državni tožilec Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 628; Prenosov: 47
Celotno besedilo (563,83 KB) |
3. Kriminalistični vidiki predkazenskega postopka v primeru zlorabe dovoljenj za prebivanje - združitev družine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGregor Kopinč, 2021, diplomsko delo Opis: Zaključno delo je predstavljeno iz vidika kriminalističnega odkrivanja in preiskovanja odklonskih dejanj v primerih zlorabe dovoljenj za prebivanje ob združevanju družin. Predstavlja pogoje in pravno podlago pridobitve dovoljenj za prebivanje v sklopu združitve družine, obseg predkazenskega postopka ter pooblastila policije pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družine ter stališče tožilstva in dosedanjo sodno prakso v povezavi z odklonskimi dejanji ob združitvi družine. Za primerjavo zahtevnosti pridobitve dovoljenj za prebivanje na podlagi združitve družine v Republiki Sloveniji smo primerjali tovrstne pogoje pridobitev dovoljenj v drugih evropskih državah. Ugotovili smo, da so policijski predkazenski postopki pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družin zahtevni, ker se v tovrstnih primerih analizira večji obseg dokumentacije in so postopki dolgotrajni. Prav tako smo ugotovili, da Republika Slovenija nima postavljenih visokih pogojev, v kolikor želi tujec združiti manjše število družinskih članov. V primeru, da želi tujec v Republiko Slovenijo preseliti tri ali več družinskih članov, ga lahko glede na njegov prihodek močno ovira pogoj prikazovanja zadostnih sredstev, ravno zaradi katerega prihaja do največjih zlorab oziroma odklonskih dejanj. Kot možnost izboljšave, v povezavi s protipravnimi pridobljenimi dovoljenji za prebivanje ob združevanju družin, smo z raziskavo v diplomskem delu ugotovili, da bi lahko že sama sprememba pogojev prikazovanja zadostnih sredstev, v Pravilniku o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, bistveno pripomogla k preprečevanju zlorab na tem področju. S spremembo navedenega pravilnika država ne bi zaostrila pogojev preseljevanja tujcev na podlagi združevanja družine, temveč bi se po vsej verjetnosti zmanjšalo tveganje za storitev odklonskih dejanj, ki nastanejo ob združevanju družin. Ključne besede: diplomske naloge, družina, tujci, združitev družine, odklonska dejanja, predkazenski postopek Objavljeno v DKUM: 07.02.2021; Ogledov: 691; Prenosov: 82
Celotno besedilo (601,50 KB) |
4. Procesne napake policistov v predkazenskem postopku in ekskluzija dokazov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Marčič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen kazenski postopek v Sloveniji z osredotočenostjo na pooblastila policistov v predkazenskem postopku ter ekskluzijo dokazov kot posledico njihovega kršenja. Institut izločitve dokazov preprečuje, da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze, ki so bili zbrani na nezakonit način, torej s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Institut je uveljavljen tudi v slovenskem pravnem sistemu, ki temelji na mešanem tipu kazenskega postopka. Slednji združuje cilja akuzatornega in inkvizitornega postopka, ki si med seboj nasprotujeta. Ekskluzija, ki je tipičen akuzatorni institut, tako nasprotuje načelu iskanja materialne resnice, značilne za inkvizitorni postopek, njuna nezdružljivost pa omogoča, da so zaradi napak policistov oproščene osebe, ki so verjetni storilci kaznivega dejanja. Slednje lahko pripišemo tudi pojmovanju ekskluzije, vzpostavljenemu v Sloveniji. Naš sistem namreč vztraja pri absolutizaciji ekskluzije, ki za razliko od utilitaristične ureditve ne dopušča tehtanja med smiselnostjo izločitve dokazov in pomembnostjo dokaza za kazenski postopek. To pomeni, da so dokazi, pridobljeni s kršenjem pravnih pravil, v vsakem primeru predmet izločitve. Prav zaradi tega je delo policistov izjemno pomembno, saj s preiskovalnimi dejanji močno posegajo v zasebnost posameznika in je pravilno izvajanje slednjih ključnega pomena za uspešnost kazenskega postopka. Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, predkazenski postopek, pooblastila policije, ekskluzija dokazov Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1016; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Predkazenski postopek danes in jutri : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTara Grašič, 2020, diplomsko delo Opis: Kazenski postopek v Sloveniji je razdeljen na dva dela, predhodni in kazenski postopek, pri čemer se predhodni postopek še naprej deli na dve fazi in sicer na neformalni predkazenski postopek in formalno sodno preiskavo. Trije glavni subjekti predkazenskega postopka so policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Policija v vlogi organa odkrivanja pridobiva informacije, ki služijo kot podlaga za odločitev državnega tožilca o tem, ali bo uvedel kazenski pregon ali ne. Državni tožilec ima vlogo organa pregona in kot dominus litis predkazenskega postopka nadzoruje celoten postopek in skrbi za njegovo delovanje. Predkazenski sodnik ima v tem delu postopka dvojno vlogo in sicer opravlja preiskovalno in garantno funkcijo, ki pa si med seboj nasprotujeta. Predkazenski postopek v osnovi opredeljuje Zakon o kazenskem postopku, njegovi posamezni deli pa so porazdeljeni tudi po drugih zakonskih in podzakonskih aktih, pri čemer noben ne ponuja njegove zaokrožene opredelitve. Skozi zgodovino je predkazenski postopek doživel kar nekaj sprememb, ki so vanj vnesle številna nasprotja in danes onemogočajo njegovo učinkovitost. V ureditvi predkazenskega postopka tako najdemo številne pomanjkljivosti, pri čemer se največje kažejo v formalnih in neformalnih policijskih pooblastilih, medsebojnih razmerjih treh glavnih subjektov, neracionalni porazdelitvi postopka in pomanjkljivi opredelitvi celotnega predkazenskega postopka. V diplomski nalogi smo pregledali in se kritično opredelili do današnjega predkazenskega postopka ter izpostavili njegove najbolj kritične točke. Skušali smo tudi odpraviti njegove pomanjkljivosti in prikazati predkazenski postopek v prihodnosti. Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, Zakon o kazenskem postopku Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 814; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Kazenska ovadba : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBlažka Tratnik, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na institut prve informacije o kaznivem dejanju in v sklopu te, na kazensko ovadbo. Kazenska ovadba v slovenskem kazenskem sistemu predstavlja podatek o dogodku s potencialnimi znaki kaznivega dejanja. Kazensko ovadbo lahko vloži vsak na sodišče, državnemu tožilcu ali policiji. Poznamo več različnih vrst ovadbe in z zakonom urejeno dolžnost podajanja le-te. S prejemom takšne informacije, represivni organi začnejo s svojimi aktivnostmi, morebitno potrebnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine ter posledično s predkazenskim postopkom.
Predkazenski postopek vodi državni tožilec, zato ga imenujemo gospodar postopka oziroma dominus litis. Ob naznanitvi kaznivega dejanja oziroma sprejemu informacije o storjenem kaznivem dejanju, tožilec usmerja in vodi delo policije, z namenom pridobitve zadostnega števila dokazov za začetek kazenskega pregona in ustrezne odločitve o nadaljevanju postopka.
Policija je državni organ, ki je najpogosteje prvi seznanjen s kaznivim dejanjem. Naloga le-te je pridobivanje obvestil in opravljanje preiskovalnih dejanj, s katerimi bo pridobila potrebne dokaze, da se kaznivo dejanje razišče in se odkrije storilec, ob tem pa delovala v skladu s pooblastili.
Kljub pomembnosti kazenske ovadbe, je z njo povezanih kar nekaj dilem in problematik. Med drugim te izhajajo iz zakonske neurejenosti, saj ji Zakon o kazenskem postopku namenja le malo pozornosti. Nejasna definiranost zakonodaje pa vpliva tudi na kvalitetno usmerjanje državnega tožilca, kar negativno učinkuje na organe, ki so odgovorni za kvalitetno izpeljan postopek.
Ureditev zakonodaje, ki se nanaša na kazensko ovadbo, se razlikuje od države do države, zato smo v diplomskem delu opravili primerjavo slovenske zakonodaje z zakonodajo Italije, Nemčije in Francije. Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, zakonska ureditev Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 978; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,12 MB) |
7. Vprašanje pravnomočnosti sklepa državnega tožilca o zavrženju kazenske ovadbe : magistrsko deloIris Zgaga, 2020, magistrsko delo Opis: Državni tožilec ima skozi ves kazenski postopek posebno in specifično procesnopravno funkcijo. Položaj državnega tožilca kot stranke kazenskega postopka, s katerim smo v največji meri seznanjeni v pravni praksi, se začne v formalnem kazenskem postopku. Državni tožilec pred pristojnim kazenskim sodiščem zastopa vloženo obtožnico na podlagi podane kazenske ovadbe ter vse svoje ravnanje usmerja v sprejem obsodilne kazenske sodbe, da bo zadoščeno kazenskopravni represiji zoper storilca kaznivega dejanja. Njegov prominentni položaj se začne že prej, v samem neformalnem predkazenskem postopku. Državni tožilec kot upravičeni tožilec je v predkazenskem postopku dolžan ukreniti vse, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj, izsleditvijo storilca in usmerjanjem predkazenskega postopka, saj so lahko predmet kazenskega postopka le tista pravno-relevantna dejstva, ki jih zatrjuje upravičeni tožilec. Temeljna naloga državnega tožilca v predkazenskem postopku je sprejeti odločitev o kazenskem pregonu zoper storilca kaznivega dejanja. Slednji je tudi eden najpomembnejših in odločilnih trenutkov državnega tožilca, saj državni tožilec lahko v primeru neustrezne dejanske in pravne podlage začne kazenski pregon zoper domnevno nedolžnega storilca kaznivega dejanja ali opusti kazenski pregon zoper neoporečno krivega storilca kaznivega dejanja. Nedvomno bi bilo pravno odločanje nehumano, okrutno in strogo, če ne upoštevamo možnosti, da lahko tudi v procesnih postopkih državnega tožilca prihaja do napak in spodrsljajev. Državni tožilec je temeljni varuh javnega interesa v zvezi s kazensko represijo in hkrati predstavnik pravne države, zato v okviru državnotožilske službe ne sme prihajati do zlorab funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev, ki sta zagotovljeni na ustavnopravni in zakonodajnopravni ravni slovenskega pravnega sistema. Neutemeljeno vlaganje kazenskih ovadb in nadaljnje nepremišljeno nadaljevanje kazenskega pregona oziroma prikrito utemeljeno zavrženje kazenskih ovadb ni podvrženo sodnemu preizkusu, kar lahko predstavlja tudi morebitni politični filter. Pravo Evropske unije, ki velja vzporedno s slovenskim nacionalnim pravnim sistemom, je s svojim pravnim okvirjem direktive zvezalo države članice EU k enotni uporabi ciljev na področju pravic, podpore in zaščiti žrtev kaznivih dejanj, in sicer da imajo oškodovanci v ustreznem kazenskem sistemu pravico zahtevati presojo odločitve, da se ne izvede kazenski pregon. Takšne kazenskoprocesne določbe oziroma neka vrsta rešitve zadevne problematike nova novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) ni predvidela, saj je za slednje sprejela cilj »posvetovalne« narave mnenja oškodovanca. Pravna mnenja in stališča, zavzeta skozi vso zgodovino slovenskega pravnega reda, so glede predmetne problematike deljena. V morebitnem iskanju argumentacije v primerjalno-pravnem vidiku lahko opazimo, da tudi avstrijski pravosodni sistem nima jasnih in natančnih določil v zvezi s predmetno problematiko, vendar slednje opravičujejo z »blokadnimi« učinki, ki jih ima načelo ne bis in idem. Tudi angloameriški pravni sistem deli procesne učinke zavrženja kazenske ovadbe, in sicer na tiste s pravnim učinkom ter na tiste brez pravnega procesnega učinka. Ključne besede: predkazenski postopek, načelo ne bis in idem, procesnopravni učinki sklepa državnega tožilca, odločitev o kazenskem pregonu, zavrženje kazenske ovadbe, samovoljna odločitev, pritožbena pot, nadzor nad delom državnega tožilca, Direktiva 2012/29/EU. Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1206; Prenosov: 251
Celotno besedilo (898,05 KB) |
8. Policijsko zbiranje obvestil in zaslišanje osumljenca : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljoša Rehar, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšna je razlika med institutom policijskega zbiranja obvestil osumljenca in institutom policijskega zaslišanja osumljenca v predkazenskem postopku. V prvem delu diplomske naloge je na kratko definiran predkazenski postopek, za tem je opredeljen pomen testimonialnih dokazov oziroma dokazov, prejetih s pomočjo pričevanj, temu pa sledi definicija in razlaga vabljenja, enega glavnih pooblastil policistov, ki se navezuje na zaslišanje osumljenca. Na koncu tega dela diplomske naloge je opredeljen osredotočen sum, besedna zveza, ki jo policisti uporabijo, ko osebo obravnavajo kot edinega možnega storilca kaznivega dejanja. Da so bile ugotovljene glavne razlike med policijskim zbiranjem obvestil osumljenca in policijskim zaslišanjem osumljenca, sta morali biti ti dve fazi policijskega postopka zakonsko opredeljeni. Tako so v nadaljevanju naloge razloženi normativna ureditev, pravice osumljenca, potek zaslišanja in napake, ki jih policisti naredijo ob zaslišanju, kar lahko privede do izločitve nekaterih dokazov. Nazadnje so bile pregledane odločbe ustavnih sodišč, s čim je bilo na praktičnih primerih preverjeno, kje pristanejo dokumenti, pridobljeni v predkazenskem postopku, kakšno moč imajo za nadaljnji kazenski postopek, voden s strani sodišča in kakšne napake nastanejo v postopku zbiranja dokazov. Ugotovljeno je bilo, da zelo pomembno vlogo v predkazenskem postopku igrajo policisti, ki morajo pri svojem delu biti pozorni, da ne naredijo napak, saj te lahko privedejo do kršitve človekovih pravic in posledično izločitve dokazov, in da obstaja razlika v dokazni vrednosti izjav, glede na navzočnost zagovornika pri zaslišanju. Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, zbiranje obvestil, zaslišanje, osumljenec, policija Objavljeno v DKUM: 12.06.2020; Ogledov: 1072; Prenosov: 220
Celotno besedilo (512,24 KB) |
9. Teorija o psihološki reaktanci v neprostovoljnih interakcijahAnže Mihelič, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je opozoriti na psihološko reaktanco, kot eno izmed možnih pasti, ki izzove odpor udeležencev v (pred)kazenskem postopku in preprečuje učinkovito pridobivanje informacij. Ustrezen pristop k preiskovalnemu intervjuju je namreč ključnega pomena za uspešno pridobivanje relevantnih informacij, saj je voljno sodelovanje udeležencev v (pred)kazenskem postopku odločilnega pomena.
Metode:
Prispevek predstavlja teoretično-kvalitativni pristop k identifikaciji in opredelitvi problema skozi pregled strokovne in znanstvene literature.
Ugotovitve:
Teorija psihološke reaktance je od utemeljitve doživela precejšen razcvet in prepoznavnost. Skrb vzbujajoča je maloštevilnost (že skoraj odsotnost) raziskav na tako pomembnem področju, kot so (pred)kazenski postopki, kjer se pogosto odloča med svobodo in odvzemom prostosti, ponekod po svetu pa tudi med življenjem in smrtjo. Teorija psihološke reaktance se sicer uporablja v sodobnih zasliševalnih tehnikah, četudi v literaturi to (pre)pogosto ni eksplicitno poudarjeno.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Četudi teorija psihološke reaktance ni nova, področja, kjer je mogoče zaslediti njeno uporabo, pa nikakor niso maloštevilna (prav nasprotno!), v literaturi ni pogosto uporabljena. Pričujoči prispevek predstavlja opozorilo praktikom na še eno nezavedno čustveno reakcijo osumljencev, ki lahko otežuje ali celo onemogoča učinkovito pridobivanje ključnih informacij v (pred)kazenskem postopku. Ključne besede: psihološka reaktanca, odpor, zaslišanje, preiskovalni intervju, predkazenski postopek, neprostovoljne interakcije Objavljeno v DKUM: 06.04.2020; Ogledov: 884; Prenosov: 47
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Primerjava poročil o delu policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMelita Ludvik, 2019, diplomsko delo Opis: Živimo v času, ko je zagrešenih kaznivih dejanj zelo veliko, o tem mediji poročajo praktično vsak dan. Vse pogosteje se pojavljajo organiziran kriminal, trgovina z orožjem in mamili ter pranje denarja, a druga kazniva dejanja ne zaostajajo. Glede na storjena dejanja je ovadenih relativno malo osumljencev, še manjše je število obtoženih in še nižje število pravnomočno obsojenih.
V predkazenskem delu preiskovanja je v središču delo policije in njena učinkovitost, delu policije pa sledi delo državnega tožilca in sodišča. Skozi sita posameznih udeležencev postopka se število osumljencev, obtožencev in obsojencev močno zmanjša. Temu osipu pravimo kriminalitetni lijak.
V okviru diplomskega dela je bila opravljena primerjalna analiza statističnih podatkov policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017. Direktne primerjave so skorajda nemogoče, saj se zajemanje podatkov obeh institucij zelo razlikuje. Na podlagi podatkov je bilo kljub temu ugotovljeno, da le manjši del kaznivih dejanj sproži ustrezno sodbo. Od vseh zaznanih kaznivih dejanj je bilo obsojenih osumljencev zelo malo, le 1,5 % pa jih je prestajalo tudi zaporno kazen. Vrhovno državno tožilstvo pojasnjuje, da državno tožilstvo zavrže velik del ovadb, in sicer predvsem zaradi nezadostne dokazne podlage za utemeljen sum. Ključne besede: diplomske naloge, kaznivo dejanje, predkazenski postopek, sodišče, kriminal, zaporna kazen Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 858; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1009,03 KB) |