| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POMEMBNOST DRŽAVE IZVORA IN ETNOCENTRIZEM
Katja Duh, 2015, magistrsko delo

Opis: Sodoben način življenja, globalizacija, razvoj tehnologije, porast kupne moči, so poleg drugih dejavnikov privedli do tega, da lahko odjemalec izbira med različnimi izdelki. Zato je potrebno dobro vedeti, kaj odjemalec želi, in poznati njegovo vedenje. Ko se odločimo za nakup, smo vključeni v proces odločanja, v katerem poteka mnogo aktivnosti. Med drugim odjemalci zbirajo podatke o izdelkih, med katere sodijo cena, kakovost, prodajni pogoji, garancija in podobno. Pomembna dejavnika sta tudi država izvora in blagovna znamka. Količina in pomembnost podatkov je odvisna od tega, kakšne izdelke odjemalci iščejo. Dejavnik države izvora je bil skozi desetletja preučevan s strani številnih avtorjev, skladno z razvojem pa se pomen tega dejavnika spreminja. Država izvora in ekonomski etnocentrizem sta na določen način povezana pojma, zato smo v delo zajeli tudi slednjega. Ekonomski etnocentrizem lahko opredelimo kot prepričanje, da je kupovanje uvoženih izdelkov napačno, da škoduje domačemu gospodarstvu in povzroča brezposelnost. Seveda na ta pojav vpliva vrsta različnih predhodnikov, kot sta sociopsihološki in demografski, ter ekonomsko in politično okolje. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili nakupno vedenje in raziskovanje porabnikov, opredelili proces nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo nanj. Nato smo opredelili državo izvora in podobo države, ter obravnavali blagovno znamko v povezavi z državo izvora. V nadaljevanju smo opredelili ekonomski etnocentrizem, ter njegove predhodnike in posledice. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili instrument za merjenje ekonomskega etnocentrizma, ki smo ga uporabili v raziskavi. V raziskovalnem delu smo preučevali pomembnost dejavnika države izvora, tudi v primerjavi z blagovno znamko, in pri katerih izdelkih ima dejavnik države izvora močnejši vpliv na nakupno namero. Preverili smo etnocentrično naravnanost slovenskih odjemalcev in primerjali vpliv etnocentrizma z dejansko nakupno namero izbranih izdelkov različnih blagovnih znamk. Na koncu smo preučili še razlike v etnocentrični naravnanosti ciljnih skupin in razlike glede pomembnosti države izvora izdelka med ciljnimi skupinami. V raziskavo smo vključili tri izdelke različnih tehnoloških zahtevnosti, čokolado, obutev in gospodinjski aparat. Ugotovili smo, da država izvora na splošno ni tako pomemben dejavnik, ki bi vplival na nakupne namere odjemalcev, v primerjavi z ostalimi dejavniki, ki smo jih v delu obravnavali. Prav tako dejavnik države izvora pri visoko tehnoloških izdelkih, v primerjavi s tehnološko manj zahtevnimi izdelki, nima močnejšega vpliva na nakupno namero. Prav tako smo ugotovili, da ima dejavnik države izvora pri domačih izdelkih močnejši vpliv na nakupno namero, dejavnik blagovne znamke pa močnejši vpliv pri tujih izdelkih. Iz tega lahko ugotovimo, da so slovenski odjemalci etnocentrično naravnani. Tudi etnocentrična naravnanost je različna od dejanske pripravljenosti na nakupno namero. V raziskavo smo zajeli tri ciljne skupine, študente, delovno aktivne in upokojence. Ugotovili smo, da je pri teh skupinah pomembnost dejavnika države izvora različna, prav tako pa med skupinami obstajajo razlike v etnocentrični naravnanosti.
Ključne besede: Nakupno vedenje, država izvora izdelka, podoba države, blagovna znamka, ekonomski etnocentrizem, predhodniki etnocentrizma.
Objavljeno: 08.09.2015; Ogledov: 1188; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici