| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Predhodna odobritev čezmejnega zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije
Edita Beganović, 2019, diplomsko delo

Opis: Z razvojem notranjega trga EU je bilo neizogibno, da se bodo razvile tudi pravice na področju zdravstvenih storitev v drugih državah članicah. Zdravstvo je sicer v domeni vsake članice, a kadar gre za prehajanje med državami članicami, ima EU pristojnost urejati takšna razmerja. Raziskave kažejo, da večina Evropejcev ne pozna pravic glede zdravljenja v tujini in povračila stroškov za zdravljenje. Ljudje se odločajo za čezmejno zdravljenje, če živijo na obmejnem področju ali kadar gre za visoko specializirano oskrbo, bližino družinskih članov, ki prebivajo v drugi državi članici, dostop do drugačnega načina zdravljenja, kot ga imajo v državi članici zdravstvenega zavarovanja ter zaradi kakovostnejše storitve. Zavarovana oseba se mora pozanimati, ali je za zdravljenje, ki ga želi opraviti v drugi državi članici, potrebna predhodna odobritev. Ta se lahko uveljavlja na podlagi Uredbe 883/2004 ali Direktive 2011/24/EU. Kadar se uveljavlja čezmejno zdravljenje na podlagi Uredbe 883/2004, je predhodna odobritev vedno pogoj za takšno zdravljenje. Odobri se, ko gre za storitve iz košarice pravic, hkrati pa so izčrpane vse možnosti zdravljenja, zdravljenje doma ni na voljo ali v primeru predolgih čakalnih dob. Stroški v višini dejanske vrednosti se povrnejo le v primeru predhodne odobritve in sicer jih plača nosilec socialnega zavarovanja neposredno izvajalcu storitve, zdravstvene storitve pa se lahko uveljavljajo samo pri izvajalcih v javni mreži. V primeru Direktive 2011/24/EU se predhodna odobritev uporablja le za določene storitve iz košarice pravic (bolnišnično zdravljenje, zahtevne in drage storitve, storitve z večjim tveganjem, vprašanje varnosti in kakovosti). Stroški se povrnejo za vse primere predhodne odobritve, a le v vrednosti zdravstvene storitve v državi nosilki zavarovanja. Zavarovanec prosto izbira med zdravstvenimi storitvami javnih in zasebnih izvajalcev, katerim tudi sam plača, nosilec socialnega zavarovanja pa mu nato vrne znesek, do katerega je upravičen na podlagi izračunov.
Ključne besede: čezmejno zdravljenje, predhodna odobritev, stroški, zdravstveno zavarovanje, država članica, Evropska unija.
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 304; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (849,24 KB)

2.
Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu
Zlatka Markovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom 'Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu' seznanja z novim obsegom in vsebino pravic pacientov držav članic Evropske unije, ki jih v zdravstvenih sistemih držav članic uvaja nedolgo sprejeta Direktiva 2011/24/EU. Direktiva, ki je komaj začela veljati, in rok za implementacijo katere se bo iztekel 25.10.2013, predstavlja prvo pravo dejanje zakonodajalca Evropske unije za poenotenje zdravstvenega varstva v državah članicah. Ugotovljeno je bilo, da se znotraj Evropske unije zdravstveni sistemi držav članic preveč razlikujejo in da prihaja zaradi tega do neenakopravnosti pravic pacientov iz različnih držav članic, zato se zdi sprejem navedene direktive nujen in ustrezen. Temelj diplomskega dela predstavljajo vsebinske določbe direktive, ki paciente in njihove pravice zadevajo neposredno. Osredotočenost dela je zgolj na pomenu sprejema Direktive 2011/24/EU za slovenski zdravstveni sistem, pri tem pa je prikazana primerjava veljavne ureditve z anticipirano ureditvijo slovenske zakonodaje s področja zdravstvenega varstva, ki bo sprejeta v okviru implementacije Direktive 2011/24/EU. Podana je tudi kritična opredelitev ustreznosti določb sprejete direktive. Za dve pravici pacientov, ki v slovenskem zdravstvenem sistemu spadata med najbolj sporne, to sta pravica do spoštovanja pacientovega časa in s tem v zvezi problematika čakalnih dob, ter pravica do drugega mnenja, pa je konkretneje predstavljena ureditev, ki jo je mogoče pričakovati kot posledico sprejema zadevne direktive.
Ključne besede: Evropska unija, države članice, prosto opravljanje storitev, Direktiva 2011/24/EU, čezmejno zdravstveno varstvo, pravice pacientov, bolnišnična oskrba, povračilo stroškov, predhodna odobritev, drugo mnenje.
Objavljeno: 25.07.2011; Ogledov: 4827; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (977,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici