1. Zaposlovanje tujih državljanov v Jugovzhodni SlovenijiNina Poglajen, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjem času smo v Sloveniji priča izjemnemu pomanjkanju predvsem ustrezne delovne sile. Podjetja se vse bolj usmerjajo v iskanje kadra v tujini, kar prinaša izzive na številnih področjih, predvsem v zaposlovanju. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko pomanjkanja delovne sile in zaposlovanja tujih delavcev. S pomočjo ankete med podjetji iz predelovalnih dejavnosti smo v raziskovalnem delu naloge skušali raziskati regijo Jugovzhodna Slovenija, podati uvid v poklice, ki jih delodajalci te regije najbolj potrebujejo, preveriti, ali delodajalci zaposlujejo tudi tuje državljane, katere zaposlujejo v največji meri ter s kakšnimi težavami se soočajo pri iskanju delovne sile ter vodenju postopkov izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. V teoretičnem delu naloge smo poskušali podati celosten vpogled v zaposlovanje tujih državljanov v Sloveniji. Ugotovili smo, da bodo demografski trendi in gospodarska rast v prihodnje vedno izraziteje vplivali na trg dela ter s tem na pomanjkanje predvsem delovne sile, ki ima ustrezna znanja in kompetence in po katerih delodajalci največ povprašujejo. Podjetja tuje delavce v veliki meri zaposlujejo zaradi zapolnitve potreb po deficitarnih poklicih. Pomemben vir ponudbe delovne sile bo v prihodnosti pozitiven neto selitveni prirast, iz katerega bo Slovenija črpala potrebne kadre. Obenem smo ugotovili, da se v procesu iskanja kadra in vodenja postopkov izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo pojavlja vrsto težav. Velik potencial na domačem trgu dela v prihodnje vidimo v privabljanju mladih slovenskih kadrov, ki jih je treba z različnimi ukrepi spodbuditi k izobraževanju za najbolj deficitarne poklice. Na strani omilitev težav v postopkih izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo pa je potreben proaktivnejši pristop vseh, ki sodelujejo v postopku.
Ključne besede: zaposlovanje tujcev, zakonodaja, migracije, predelovalne dejavnosti, izzivi
Objavljeno v DKUM: 08.04.2024; Ogledov: 263; Prenosov: 107
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
2. POVEZANOST MED UPORABO MANAGEMENTA ODNOSOV Z ODJEMALCI IN DOBIČKONOSNOSTJO PODJETJAMatjaž Merkan, 2016, magistrsko delo Opis: Podjetja v današnjem poslovnem svetu stremijo k temu, da so v središču njihove pozornosti dobičkonosni odjemalci. Učinkovit in celovit menedžment odnosov z odjemalci (v nadaljevanju CRM) v podjetjih predstavlja ključen del strategije k odjemalcem usmerjenega podjetja.
Povezanost med uporabo CRM in dobičkonosnostjo podjetij predstavlja glavno temo magistrske naloge, v kateri smo raziskali stanje na področju uporabe CRM v slovenskih podjetjih iz predelovalnih dejavnosti. Podjetja iz predelovalnih dejavnosti smo izbrali zato, ker so ta večinski predstavnik slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva in tekmujejo na globalnem trgu. Rezultati raziskave so tako postavljeni v mednarodni kontekst in uporabni za morebitne primerjave.
V magistrski nalogi smo razložili koncept CRM, njegov zgodovinski razvoj in strukturo. Najprej smo natančno opisali štiri faze načrtovanja in izbire informacijske tehnologije CRM ter nato tri faze uvedbe in upravljanja informacijske podpore CRM. Predstavili smo analitični CRM, ki predstavlja zajemanje, skladiščenje in analiziranje podatkov o odjemalcih, in operativni CRM, ki predstavlja celovito avtomatizirano izvajanje aktivnosti z odjemalci na področjih osebne prodaje, podpore odjemalcem in podpore prodaji. Raziskali smo opredelitve uspešnosti poslovanja podjetja in načine merjenja uspešnosti poslovanja podjetja. Posebej smo proučili kazalnik uspešnosti »dobičkonosnost podjetja« in navedli študije o njegovi povezanosti s CRM.
V empirični raziskavi smo izhajali iz podatkov o skupni dobičkonosnosti 500 po poslovnih prihodkih v letu 2014 največjih podjetij iz predelovalnih dejavnosti. Ugotovili smo, da je med njimi 398 podjetij, ki v obdobju 2010−2014 niso imela skupne izgube, torej so v tem obdobju izkazovala čisti dobiček in so predstavljala podmnožico dobičkonosnih podjetij. Izvedli smo zbiranje podatkov z uporabo spletnega vprašalnika in pridobili informacije o uporabi CRM, področjih uporabe CRM, izvajanju aktivnosti CRM, ki smo jih prej prepoznali s fokusno skupino, in deležu stroškov za izvajanje marketinških aktivnosti v prihodkih podjetja.
V magistrski nalogi smo potrdili obstoj povezave med uporabo CRM in dobičkonosnostjo slovenskih podjetij iz predelovalnih dejavnost. Hkrati smo potrdili tudi obstoj povezave med številom področij uporabe CRM in dobičkonosnostjo podjetij med številom področij uporabe CRM in deležem stroškov za izvajanje marketinških aktivnosti v prihodkih podjetja.
Ključne besede: menedžment odnosov z odjemalci, CRM, marketing, dobičkonosnost, predelovalne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 2467; Prenosov: 239
Celotno besedilo (2,64 MB) |
3. PRESTRUKTURIRANJE INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTI V SLOVENSKI BISTRICIMilanka Dobnikar, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Prestrukturiranje industrijskih dejavnosti v občini Slovenska Bistrica so analizirane gospodarske spremembe občine po letu 1991. Delo obravnava razvoj bistriškega gospodarstva, prestrukturiranje industrijskih dejavnosti in vplive prestrukturiranja na demografsko podobo občine. Prav tako je namen naloge predstaviti proces tranzicije Slovenije, strukturne spremembe nastale po osamosvojitvi in preskok v gospodarskem napredku po vključitvi v skupni evropski prostor. Prehod v tržno gospodarstvo je razkril strukturna neskladja gospodarstva, ki se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Ta proces Slovenske Bistrice ni povsem obšel, a gospodarstvo občine vseskozi temelji na kovinsko predelovalni industriji, ki so jo podjetja uspela prilagajati zahtevnim razmeram na trgu. S prestrukturiranjem dejavnosti Slovenska Bistrica stopa v postindustrijsko obdobje. Povečuje se pomen storitev, a je mesto z okolico še vedno izrazito usmerjeno v industrijo, natančneje v predelavo kovinskih izdelkov. V Slovenski Bistrici, kljub splošnemu zatonu industrije, število delovnih mest v sekundarnem sektorju narašča. Vendar gre tukaj za spremenjeno obliko industrije, bolj fleksibilno in tehnološko intenzivnejšo, z velikimi vlaganji v raziskave in razvoj. Storitveni sektor se uveljavlja predvsem v številu poslovnih subjektov. Prevladujejo manjša zasebna podjetja, ki razvijajo nove dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Nove gospodarske razmere vplivajo na mobilnost prebivalstva, kar vpliva na povečanje števila dnevnih migrantov. Spremembe ekonomskih aktivnosti se v prostoru odražajo v spremenjeni prostorski in funkcijski zgradbi mesta. Za obrobje mesta je značilen trend gradnje nakupovalnih središč ter izgradnje industrijskih objektov v dobro opremljeni industrijsko obrtni coni.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, prestrukturiranje, deindustrializacija, Alureg, predelovalne dejavnosti, industrija, gospodarski razvoj.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 2488; Prenosov: 242
Celotno besedilo (5,04 MB) |
