1. Primerjalna analiza poslovnih modelov krožnega gospodarstva v panogi električne opreme Slovenije in HrvaškeMargaret Zoka, 2025, magistrsko delo Opis: Krožno gospodarstvo je sistem, ki povezuje gospodarstvo s koncepti ekološkega oblikovanja in predlaga popolnoma nov način izkoriščanja virov. V krožnem gospodarstvu so viri zasnovani tako, da se uporabljajo čim dlje, nato pa se ob koncu življenjske dobe obnovijo in ponovno uporabijo. Tako se ustvarja zaprt krog materialov skozi celoten življenjski cikel. S hitrim tehnološkim napredkom in vse večjo razširjenostjo elektronskih naprav se količina električnih odpadkov znatno povečuje. Količina e-odpadkov, ki jih vsako leto proizvede EU, hitro narašča in trenutno predstavlja enega najhitreje rastočih tokov odpadkov. V tej raziskavi se osredotočamo na industrijo proizvodnje električne opreme. Ta sektor vsebuje kompleksno mešanico materialov, med katerimi so nekateri nevarni. Če teh odpadnih naprav ne upravljamo ustrezno, lahko povzročijo resne okoljske in zdravstvene težave.
V teoretičnem delu analiziramo obstoječo literaturo o načelih krožnega gospodarstva in poslovnih modelih ter njihovi uporabi v industriji električne opreme. Raziskujemo politični kontekst razvoja krožnega gospodarstva na Hrvaškem in v Sloveniji, pri čemer se osredotočamo na vladne pobude, zakonodajne okvire in vključenost industrije.
V empiričnem delu smo izvedli anketo o ravneh sprejemanja krožnega gospodarstva v industriji električne opreme na Hrvaškem in v Sloveniji. Rezultati ankete kažejo pomembne razlike v implementaciji med državama. Podrobnejša analiza je razkrila, kako različne velikosti podjetij izvajajo prakse krožnega gospodarstva, kako upravljajo vire ter kakšna so njihova stališča o koristih krožnega gospodarstva in sistemih državne podpore. Na podlagi empiričnih dokazov opredeljujemo ključne izzive, dejavnike uspeha in priložnosti za izboljšanje krožnih pobud v tej industriji.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, krožni poslovni modeli, predelovalna industrija, panoga električne opreme, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,60 MB) |
2. Okolje, trajnost in trajnostni razvoj podjetja - primer skupine marovt groupTim Marovt, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na preučevanje trajnostnega razvoja v sodobnem poslovnem okolju, s posebnim poudarkom na skupini Marovt Group, ki vključuje podjetja iz različnih industrijskih panog, kot so kovinsko-predelovalna, informacijsko-komunikacijska, stroje gradnja, ogrevalna in elektroenergetska industrija. Glavni izziv za podjetja danes je uskladiti ekonomične interese z zahtevami trajnostnega razvoja, ki vključuje okoljske, družbene in gospodarske vidike. V industrijah, kot je kovinsko-predelovalna, je to še posebej pomembno zaradi velikega vpliva na okolje.
Naloga analizira, kako Marovt Group vključuje trajnostne prakse v svoj poslovni model in kako te prakse vplivajo na širšo družbo in poslovno uspešnost. Poudarek je na merjenju in spremljanju napredka pri trajnostnem razvoju preučevanega podjetja in vključevanju deležnikov, kot so zaposleni in lokalna skupnost, v te procese. Raziskava prav tako preučuje, kako to podjetje obvladuje tveganja, povezana s trajnostjo, in kakšno vlogo igrajo inovacije pri doseganju trajnostnih ciljev.
V teoretičnem delu so predstavljene ključne priložnosti in tveganja, s katerimi se podjetje sooča, pri čemer so zunanja tveganja pogosto povezana s političnim in pravnim okoljem, medtem ko notranja tveganja izhajajo iz upravljanja podjetja in strateških odločitev. Posebna pozornost je namenjena vplivu okoljske zakonodaje in družbenih pričakovanj na poslovanje podjetja, kar vključuje tudi pritiske po znižanju emisij toplogrednih plinov in zmanjšanju okoljskih odpadkov.
Marovt Group kot primer, predstavljen v praktičnem delu, izpostavlja svoje napore pri uvajanju trajnostnih praks v kovinsko-predelovalni industriji, ki je energetsko intenzivna in močno odvisna od naravnih virov. Cilj naloge je preučiti, kako uspešno podjetje vključuje trajnostna načela v svojo poslovno strategijo in kako ta strategija prispeva k dolgoročni konkurenčnosti in finančni stabilnosti podjetja. Pristop k trajnostnemu razvoju je predstavljen kot nujnost za ohranjanje konkurenčnosti na globalnem trgu in za zadostitev naraščajočim zakonodajnim zahtevam ter pričakovanjem deležnikov.
Naloga je strukturirana tako, da najprej predstavi širši kontekst trajnostnega razvoja in nato preide na analizo specifičnih vidikov trajnosti, kot so okoljska, gospodarska in družbena (politična) trajnost. Na podlagi teoretičnih izhodišč se preučuje implementacija trajnostnih strategij v podjetju Marovt Group, vključno z empirično analizo konkretnih ukrepov in njihovih učinkov na podjetje ter njegovo okolje. Na koncu so predstavljena tudi priporočila za izboljšanje trajnostnih praks v podjetju Marovt Group.
Ključne besede: trajnost, trajnostni razvoj, trajnostna transformacija, Marovt Group, kovinsko-predelovalna industrija, strateška transformacija, inovacije.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,68 MB) |
3. Trajnostna uporaba blata iz čistilne naprave mlečno predelovalne industrije : magistrsko deloMaja Štefanec, 2021, magistrsko delo Opis: Odpadno blato, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ima potencial, da iz odpadka nastane surovina z dodano vrednostjo. Na podlagi evropske in slovenske zakonodaje uredbe o odpadkih lahko odpadek izgubi status odpadka, ko se reciklira ali drugače predela. Možnosti ponovne uporabe odpadnega blata so v kmetijstvu (gnojilo), za namene kompostiranja in proizvodnji bioplina, kot dodatek h krmi (ni dovoljeno), energetska izraba s sežigom. Vsem možnostim je skupno, da odpadno blato ne sme presegati mejnih dovoljenih vrednosti težkih kovin. Po pregledu zakonodaje je možnost, da odpadno blato izgubi status odpadka in se uporablja v namene kompostiranja in bioplina.
Ključne besede: Mlečno predelovalna industrija, odpadno blato, nomenklatura odpadka, ponovna uporaba odpadka.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 2556; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,14 MB) |
4. Možnost ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije : magistrsko deloLaura Jug, 2020, magistrsko delo Opis: Velika količina sedimenta, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije, skupaj z okoljskimi vplivi in strogimi zakonskimi predpisi predstavlja problematičen segment in postavlja vprašanje glede njegovega trajnostnega upravljanja. V magistrski nalogi smo z namenom raziskanja ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije preučili primernost štirih organskih polielektrolitov kot alternativnih reagentov klasičnim anorganskim koagulacijskim sredstvom. Z izvedbo JAR testa in uporabo nizko molekularnega hitozana, natrijeve karboksimetil celuloze, polietilenimina in kolagena smo preverili učinkovitost čiščenja odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ter pri tem analizirali karakteristike nastalega sedimenta. Rezultati so pokazali, da z izbrano metodo in uporabljenimi koaglacijsko/flokulacijskimi sredstvi pri preiskovanih pogojih nismo uspeli zadostno odstraniti v vodi prisotne nečistoče in s tem prečistiti vode tako, da bi ustrezala zakonsko določenim mejnim parametrom. Z vidika nastalega sedimenta smo najboljše rezultate obarjanja dosegli z uporabo nizko molekularnega hitozana in s spreminjanjem vrednosti pH po končanem JAR testu. Na podlagi dobljenih rezultatov IR spektroskopije smo v nastalem sedimentu zaznali signale, ki nakazujejo na prisotnost organskih kislin in vezi ogljikovodikov oborjenih iz odpadne vode. Končna analiza sestave mikrobne združbe je pokazala, da v pridobljenem sedimentu primarno ni prisotnih patogenih mikroorganizmov oziroma bakterij.
Ključne besede: sediment, odpadna voda, mlečno predelovalna industrija, polielektroliti, krožno gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 30.06.2020; Ogledov: 1117; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,47 MB) |
5. Implementacija krožnega gospodarstva v predelovalni industrijiJure Rajh, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Krožno gospodarstvo je postalo eno izmed temeljnih usmeritev razvitih držav Evropske unije. Od leta 2014, ko se je koncept dokončno uveljavil in pojavil v uradnih dokumentih, do danes je Evropska unija storila velik korak naprej in krožno gospodarstvo umestila med razvojne prioritete vseh držav članic. Trendu prehoda na krožno osnovane produkte in storitve sledijo tudi slovenska podjetja kljub nepopolnoma jasno začrtani poti Slovenije. Vpeljavo koncepta smo raziskovali na primerih slovenske predelovalne industrije, ki je zaradi svoje potratnosti naravnih virov in snovne intenzivnosti na velikem udaru. Raziskavo smo izvedli z metodo polstrukturiranega intervjuja, s pomočjo katerega smo želeli celostno raziskati tematiko, aktivnosti podjetij ter raziskovalnih ustanov. Zanimalo nas je poznavanje in razumevanje koncepta krožnega gospodarstva, da bi dobili vpogled v delovanje industrije in njihovo predstavo o procesih krožnega gospodarstva. Podjetja se zavedajo pomena procesov za razvoj in na tem področju iščejo nove poslovne priložnosti. Preučili smo krožno osnovane produkte in storitve, ki jih proizvajajo podjetja ter ugotovili, katerih oblike financiranja ali spodbud se poslužujejo za razvoj le teh. To področje je šibka točka Slovenije, saj se podjetja raje kot slovenskih poslužujejo evropskih projektov in financiranj, ki so ugodnejša in lažja za pridobitev. Velik manko sem zaznal tudi na področju povezovanja podjetij med seboj ter s političnimi in raziskovalnimi institucijami. Čeprav so bila preučevana podjetja dobro povezana v državnem in mednarodnem okolju, so tako ona kot raziskovalne inštitucije opozorili na manko povezav in tvorjenja vijačnic med državo, industrijo in raziskovalno-razvojnimi institucijami. Analiza je pokazala, da podjetja pozitivno sprejemajo in pozdravljajo dokumente, namenjene prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo. V isti sapi pa dodajajo, da manjka krovni načrt na ravni države, ki bi konkretno usmeril podjetja na trajnostno pot z vključenimi smernicami in merljivimi cilji. V konceptu lahko zaznamo veliko priložnost za nadaljnji razvoj industrije. Prej kot se bodo industrija, politika in družba zavedli potrebe po spremembah, lažja bo tranzicija.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, biogospodarstvo, predelovalna industrija, trajnostno gospodarstvo, zelena logistika
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 1137; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,22 MB) |
6. Trajnostni razvoj slovenske papirne industrijeAna Sotlar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V splošni javnosti papirna industrija velja za uničevalko gozdov in kot energetsko intenzivna panoga za onesnaževalca okolja. Z dolgoletnim sistematičnim delom in investiranjem je papirna industrija tako v Evropi kot tudi v Sloveniji, postala model trajnostnega razvoja v industriji. Ker tega ni komunicirala z okoljem kjer deluje, se danes kot rezultat slabega ugleda srečuje s predsodki v splošni javnosti, pri oblikovalcih ekonomskega okolja (pri odločevalcih) in tudi med mladimi. Ti se za zaposlitev v papirništvu zaradi nepoznavanja panoge in njenega slabega ugleda ne odločajo radi.
Ker slovenska papirna in papirno predelovalna industrija izvozi skoraj 72 odstotkov svoje proizvodnje, se na trgu srečuje z ostro mednarodno konkurenco. Visoke davčne in prispevne stopnje, trošarine na energente in za varstvo okolja, ki so v evropskem vrhu, visoka obdavčitev dela ter administrativen pristop pri spodbudah za investiranje in razvoj, ki so značilnost slovenskega okolja, znižujejo konkurenčnost slovenske papirne in papirno predelovalne industrije v mednarodnem prostoru. Tako vedno višji stroški obremenitev zajedajo v razvojno investicijska sredstva te kapitalsko intenzivne panoge in tako ogrožajo njen razvoj in posledično tudi njen obstoj.
Zato je potrebno aktivno komuniciranje in ozaveščanje o posledicah previsokih obremenitev oblikovalcev slovenskega ekonomskega okolja. Prav tako pa je ključnega pomena v tovarne pridobiti kakovostne mlade kadre z znanjem papirniške tehnologije, saj so le-ti gonilo vsakega razvoja.
V nalogi je pozornost usmerjena na določitev komunikacijskih kanalov in komunikacijskih orodij za doseganje ciljnih skupin.
Omejitve v nalogi predstavljenih komunikacijskih akcij predstavljajo omejeni kadrovski in finančni viri.
Ključne besede: trajnostni razvoj, slovenska papirna in papirno predelovalna industrija, promocija papirne industrije, oblikovalci ekonomskega okolja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2157; Prenosov: 162
Celotno besedilo (3,95 MB) |
7. OBVLADOVANJE TVEGANJ DOBAVNIH VERIG V SLOVENSKI KOVINSKOPREDELOVALNI INDUSTRIJIPolonca Turnšek, 2016, magistrsko delo Opis: Podjetja, ki delujejo v današnjem sodobnem poslovnem svetu, so izpostavljena vedno večji konkurenci, vedno večjim in hitrejšim spremembam, na kar se morajo prilagoditi, če želijo dolgoročno obstati. Z oblikovanjem dobavnih verig si podjetja lahko zagotovijo konkurenčno prednost. Sodelovanje v dobavnih verigah je trend, ki se pojavlja na globalnem trgu, ki pomaga podjetjem, da se združijo v neko celoto in si med sabo pomagajo.Najpomembnejše v današnjem poslovnem svetu je obvladovanje tveganj in zavedanje podjetij, da s samim obvladovanjem tveganj lahko dosegajo večjo konkurenčnost in učinkovitost dobavne verige. V magistrskem delu smo želeli prikazati, kako so podjetja v slovenski kovinsko-predelovalni industriji pripravljena na tveganja, ki so jim izpostavljena.
Ključne besede: dobavna veriga, tveganja, obvladovanje tveganj, kovinsko-predelovalna industrija, strategije obvladovanja tveganja
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1611; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,07 MB) |
8. Ključni sektorji slovenskega gospodarstva : kvantitativen in kvalitativen pristop s poudarkom na primeru predelovalnih dejavnostiGorazd Kovačič, Timotej Jagrič, 2006, strokovna monografija Ključne besede: Slovenija, gospodarstvo, ekonomski razvoj, ekonomska rast, uravnotežen razvoj, panoge dejavnosti, predelovalna industrija, metode, analiza
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2659; Prenosov: 126
 Povezava na celotno besedilo |
9. Učinki vstopa Slovenije v EU na gospodarska gibanja v letu 2004Barbara Ferk, Marjan Hafner, Slavica Jurančič, Jasna Kondža, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Mateja Kovač, Gorazd Kovačič, Tomaž Kraigher, Jože Markič, Jure Povšnar, Matija Rojec, Boštjan Vasle, Janez Šušteršič, Alenka Kajzer, Marijana Bednaš, 2005, strokovna monografija Ključne besede: Slovenija, EU, mednarodne ekonomske integracije, zunanja trgovina, gospodarska gibanja, predelovalna industrija, kmetijstvo, transport, turizem, javne finance, neposredne tuje investicije, analiza
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1984; Prenosov: 64
Povezava na celotno besedilo |
10. |
