| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAZVOJ TEHNOLOŠKO EKONOMSKEGA SIMULACIJSKEGA MODELA ZA PREDELAVO MESA NA KMETIJI
Barbara Puhan, 2010, diplomsko delo

Opis: Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost, ki se opravlja na kmetiji z namenom izboljšanja njenega ekonomskega stanja. Cilj diplomske naloge je oceniti ekonomsko upravičenost predelave mesa v mesne izdelke (v našem primeru v prekmursko šunko). Za ocenjevanje ekonomske upravičenosti dopolnilne dejavnosti na kmetiji, bo razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za predelavo mesa. Z uporabo ustreznega simulacijskega modela bo med drugim omogočena izdelava kalkulacij skupnih stroškov za predelavo svinjskega mesa. Ocenjeni bodo tudi nekateri ekonomski parametri, ki so pomembna informacija za nadaljnje načrtovanje na kmetiji in za obvladovanje stroškov v različnih procesih poslovanja. Rezultati ekonomske analize predelave stegna v prekmursko šunko kažejo, da je predelava mesa na kmetiji ekonomsko upravičena (Ke = 1,1). Primerjalna analiza rezultatov kaže, da je ekonomsko najustreznejše trženje prekmurske šunke kot surovina v narezku. Pri neposredni prodaji celega kosa prekmurske šunke (povprečne teže 4,5 kg) znaša njena vrednost 53,17 € in lastna cena 13,13 €. Nadalje je analiza pokazala tudi, da znaša skupni prihodek pri prodaji šunke v narezku 117,48 €.
Ključne besede: Ključne besede: tehnološko-ekonomski simulacijski model / predelava mesa / prekmurska šunka / ekonomika
Objavljeno: 07.10.2010; Ogledov: 2330; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (901,27 KB)

3.
Razvoj modela za ocenjevanje investicije v predelavo mesa in turistične kapacitete na prašičerejski kmetiji
Manuela Ozmec, 2012, diplomsko delo

Opis: Za podporo odločitvi kmetije za investicijo v predelavo mesa in turistične kapacitete na prašičerejski kmetiji smo razvili model, ki nam služi kot podpora pri odločitvi za investicijo. Model zajema na strani odhodkov višino investicije in na strani prihodkov prodajo treh mesnih izdelkov ter prihodek s strani nastanitvenih objektov. Za izračun lastne cene mesnih izdelkov je bil v okviru modela razvit podmodel, ki nam to omogoča. Lastna cena za domačo suho salamo je 1,33 € / kos, za zaseko 1,34 € / kos in za meso iz tunke 2,42 € / kos. Neto sedanja vrednost ob predpostavljenih prodajnih cenah ter 6 % letni obrestni meri znaša 35.422,53 €, pri 8 % 20.367,17 €, pri 10 % 7.268,78 € ter pri 12 % -4.181,17 €. Izračunana maksimalna letna obrestna mera (interna stopnja donosnosti – ISD) znaša 11,24 %. Z 20 % in 10 % podražitvijo in 20 % ter 10 % pocenitvijo prodajnih cen vseh izdelkov in storitev smo predstavili gibanje neto sedanje vrednosti ob različnih cenah.
Ključne besede: Investicija, predelava mesa, turistične kapacitete, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1331; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1021,91 KB)

4.
Predelava mesa kot dopolnilna dejavnost na kmetiji – od ideje do registracije dejavnosti
Anka Pregl, 2013, diplomsko delo

Opis: Vse več kmetij zaradi trenutnega stanja kmetijstva in gospodarstva države išče dodatne vire zaslužka. Znano je, da je surovine, ki jih pridelamo na kmetiji, bolj priporočljivo predelati v izdelke in jih ponuditi na tržišče, saj bomo z izdelki iztržili več. Obstajajo različne oblike dopolnilnih dejavnosti, ena izmed njih je predelava mesa. Na preučevani kmetiji, podobno kot na večini slovenskih kmetij, koline (zakol prašičev) in izdelovanje mesnih izdelkov opravljajo za lastno domačo porabo. Za lastne potrebe vzredijo letno pet prašičev, ki jih v jesenskem in zimskem času zakoljejo, in izdelajo 18 različnih mesnih izdelkov. Na kmetiji v prihodnje načrtujejo registracijo dopolnilne dejavnosti, zato smo se v raziskavi seznanili z zakonodajo in predpisi ter ugotovili, da je zakonodaja manj zahtevna kot pri registraciji odobrene predelave. V raziskavo smo vključili štiri koline v sezoni kolin 2011/2012. Spremljali smo izdelovanje mesnih izdelkov ter pri štirih izbranih suhomesnih izdelkih merili izgubo mase v času sušenja. Salame so v povprečju izgubile 40,7 % mase, klobase 46,3 %, bunke 36,4 % in vratovina 36,2 % mase.
Ključne besede: predelava mesa, dopolnilna dejavnost, mesni izdelki, zakonodaja
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 2964; Prenosov: 667
.pdf Celotno besedilo (838,99 KB)

5.
RENTABILNOST DOPOLNILNE DEJAVNOSTI PREDELAVE MESA NA DOMAČI KMETIJI
Dean Kokot, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazana ocena ekonomike kmetijske proizvodnje in ocena investicije z njeno finančno upravičenostjo predelave mesa v salame. Primarna proizvodnja na kmetiji je reja prašičev in govejih pitancev. Zaradi povečanja ekonomske varnosti se kmetija odloča za nadaljnjo predelavo mesa. Za oceno ekonomike reje živali in predelave mesa je bil predhodno razvit simulacijski model v programu Micrsoft Excel 2010, s pomočjo katerega smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre. Koeficient ekonomičnosti salam (Ke=1,83) je pokazal, da je predelava mesa v salame ekonomsko učinkovitejša kot primarna prireja mesa. Nadalje so nekateri ocenjeni ekonomski parametri primarne kmetijske proizvodnje služili kot osnovni input podatek za finančno analizo investicije. Za oceno investicije je bila uporabljena »Cost – Benefit« analiza (primerjalna analiza skupnih stroškov in prihodkov). Analiza kaže, da se načrtovana investicija, ob predpostavljeni 8 % obrestni meri, lahko povrne v 4. letu, kjer je ocenjena vrednost neto sedanje vrednosti 3374,92 €.
Ključne besede: ekonomika / simulacijski model / investicija / predelava mesa
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 1268; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (616,59 KB)

6.
OCENA INVESTICIJE MESNO PRIDELOVALNEGA OBRATA V ŽIVINOREJI
Grega Türkl, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Kmetje si prizadevajo, da bi poslovali čim bolj ekonomično, zato se nekateri odločajo za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in s tem svojim pridelkom dajejo dodatno vrednost, kar lahko tudi izboljša finančni položaj kmetije. V našem primeru je dopolnilna dejavnost predelovanje svežega mesa v mesne izdelke. Cilj diplomske naloge je raziskati, ali je smiselno investirati v mesno predelovalni obrat na prašičerejski kmetiji, oceniti investicijo ter obdobje povratka investicije. Investicijo bomo ocenjevali s pomočjo neto sedanje vrednosti ter interne stopnje donosa. Rezultati teh analiz nam bodo povedali, ali je naša investicija v mesno predelovalne obrate upravičena. Pri osnovni ceni izdelkov je NSV vrednost pozitivna pri 6% diskontni stopnji po 12. letu in pozitivna po 14. letu pri 8% diskontni stopnji. Pri 10% in 12% diskontni stopnji so vrednosti NSV negativne tudi po 15. letu. Interna stopnja donosa (ISD), izračunana pri osnovni ceni, je torej maksimalna obrestna mera in znaša 8,98%. Slednje pomeni, da je takrat še upravičeno investirati v projekt.
Ključne besede: Investicija, prašičereja, mesno-predelovalni obrat, predelava mesa, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 29.01.2015; Ogledov: 662; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (761,59 KB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici