| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Posodobitev procesa sortiranja žaganega lesa z valjčnim transporterjem za proizvodnjo lepljenega lesa
Rok Hribernik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo konstruirali valjčni transporter za potrebe sortiranja rezanega lesa na kmetiji Hribernik. Izdelali smo 3D model valjčnega transporterja ter določili in izbrali standardne strojne elemente. S pomočjo analitičnega preračuna smo določili zmogljivost in potrebno moč valjčnega transporterja. Kmetija Hribernik namerava v prihodnosti nadgraditi predelavo lesa s tehnologijo lepljenja lesa, zato smo v magistrskem delu preučili možnost izvedbe projekta lepljenja lesa. Ugotovili smo, da za uspešno izvedbo projekta lepljenja lesa potrebujemo nove stroje, prostor in tržišče. Izračunali smo stroške investicije ter analizirali izkoristek lepljenja lesa. Glede na izračunan dobiček smo ugotovili, da je investicija v projekt zanimiva in bi se sorazmerno hitro povrnila.
Ključne besede: predelava lesa, tehnologija lepljenja lesa, načrtovanje valjčnega transporterja, valjčni transporterji, konstruiranje, preračun zmogljivosti, analiza gospodarnosti lepljenega lesa
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 408; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

2.
RAZVOJ MODELA ZA NAČRTOVANJE CENTROV PREDELAVE LESA V SKLOPU GOZDNE-LESNE VERIGE
Andreja Žagar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana možnost načrtovanja Centrov predelave lesa (CPL) na območju Slovenije. Izdelali smo model, ki je definiran kot funkcija štirih dejavnikov, t.j. gozdnatost območja, obstoječa prometna infrastruktura oziroma bližina avtocest, bližina večjih mest in lokacija že obstoječih lesno predelovalnih podjetij, ki bi se bila pripravljena razviti v CPL. Zbrani so bili razpoložljivi podatki o gozdnatosti in prometni infrastrukturi. Izvedena je bila anketa z 41 vprašanji, ki je bila poslana desetim lesnopredelovalnim podjetjem. Na ta način smo pridobili podatke o podjetjih, o njihovi trenutni dejavnosti in ugotovili smernice podjetij za nadaljnji razvoj ter njihovo zainteresiranost, da bi se razvili v CPL. Na podlagi zbranih podatkov in na osnovi analize anket smo razvili model, s pomočjo katerega smo določili smiselnost ustanavljanja CPL ter možne lokacije teh centrov.
Ključne besede: Podnebne spremembe, Naravni materiali – les, Predelava lesa, Center predelave lesa, Modeliranje in simulacija
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 752; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

3.
Analiza gospodarnosti proizvodnje pri predelavi lesa
Rok Hribernik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z analizo gospodarnosti proizvodnje pri predelavi kvalitetnega lesa na kmeriji Hribernik. Poleg kmetijske dejavnosti se na kmetiji Hribernik ukvarjamo s predelavo različnih kvalitet lesa. Največji delež predelave predstavlja najkvalitetnejši les, ki se uporablja za izdelavo oken in vrat. Opravljena analiza temelji na realnem primeru, kjer so upoštevani vsi stroški, ki nastanejo med predelavo. Izračunali smo izkoristek lesa, strojne ure strojev in dobiček. Ugotovili smo, katere dejavnosti so dobičkonosne in kakšen prihodek ustvarjajo. Izračunali smo tudi stroške ter razmislil o možnih rešitvah, ki bi zmanjšale stroške ter tako izboljšale gospodarnost proizvodnje.
Ključne besede: predelava lesa, analiza gospodarnosti proizvodnje, kmetija Hribernik, žaga, sušilnica za les
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1128; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava
Franc Judež, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Slovenija je dežela gozdov. Prekriva jo okoli 3/5 površine, kar pomeni, da je skoraj vsak slovenski kraj v bližini gozda. Slovenija se v Evropski uniji uvršča na tretje mesto po gozdnatosti za Švedsko in Finsko. V zasebni lasti je 74,7 % gozdov, 25,3 % jih je v lasti države in občin. Žal je učinkovitost gospodarjenja z gozdovi in donos iz njih iz leta v leto slabši, kar najbolj občutijo lastniki gozdov, lokalne skupnosti ter lesno predelovalna podjetja. Zaradi negospodarjenja pa so oškodovani tudi vsi prebivalci Slovenije, saj imajo gozdovi, s katerimi se lepo gospodari, poleg proizvodnih tudi izboljšane socialne in ekološke funkcije. V magistrskem delu dokazujemo pomen umestitve Biomasnega logističnega centra v nekdanjo vojašnico Puščava. Z načrtovanim centrom želimo iz posekanega lesa iztržiti najvišjo dodano vrednost, zato bi v coni predelali kakovosten les v polizdelke (konstrukcijski les, mizarske plošče) in kasneje tudi v končne izdelke. Lesni odpad, ki bi nastajal skozi lesno-predelovalno verigo, pa bi uporabili za energente (sekanci, peleti). V coni pa bi bila med drugim prostor za skladiščenje in sušenje okroglega lesa ter prostor za pokrito skladišče in sušenje lesnih sekancev ter drv. Cilj, ki ga želimo doseči, je energetska samooskrba lokalne skupnosti z obnovljivimi viri energije.
Ključne besede: biomasni logistični center, odkup lesa, predelava lesa, lesni izdelki, lesna goriva, izboljšave
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 1229; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici