1. Učinek adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v prehospitalnem okoljuMarcel Čeh, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Srčni zastoj predstavlja tretji najpogostejši vzrok smrti v Evropi; letno se s srčnim zastojem izven bolnišnice sooča vedno več ljudi. Vzroki za srčni zastoj se razlikujejo glede na starost in populacijo bolnikov. Za preživetje bolnikov je ključno prepoznavanje srčnega zastoja, obveščanje nujne medicinske pomoči, izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zdravstvena oskrba po oživljanju.
Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo s področja učinka adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in PubMed. Ves potek pregleda, iskanja in izbora virov smo prikazali z diagramom po smernicah PRISMA.
Rezultati: Na podlagi iskalnega niza smo identificirali 1505 člankov, po pregledu smo jih v končno analizo vključili 12. Najpomembnejše ugotovitve raziskav so pokazale, da je bilo pri pacientih s srčnim zastojem v predbolnišničnem okolju preživetje do odpusta iz bolnišnice večje pri tistih, ki so zgodaj prejeli aplikacijo adrenalina, še posebej v kombinaciji z defibrilacijo.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob zgodnji aplikaciji po srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju pozitivno vpliva na kratkoročno preživetje, torej do odpusta iz bolnišnice in na vzpostavitev spontanega krvnega obtoka.
Ključne besede: adrenalin, srčni zastoj, predbolnišnično okolje, preživetje, izid
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 491; Prenosov: 81
 Celotno besedilo (1008,84 KB) |
2. Predbolnišnična oskrba pacientov s poškodbo hrbtenjačeGregor Farič, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: poškodbe hrbtenice predstavljajo 1-2 % vseh poškodb. Pri približno 20 % od teh je prisotna tudi poškodba hrbtenjače. Najpogostejši mehanizmi poškodb so prometne nesreče, padci ter športne in rekreativne aktivnosti. Sposobnost zdravstvenega osebja, da na terenu prepozna poškodbo hrbtenjače igra pomembno vlogo pri pravilni triaži, oskrbi in izidu pacientovega stanja. Namen zaključnega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o najbolj ogroženem delu populacije in predbolnišnični oskrbi poškodb hrbtenjače.
Raziskovalne metode: za sistematični pregled literature smo uporabili podatkovne baze Pub Med, Science Direct, CINAHL in Web Of Science. Iskanje smo izvedli z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR ter z naslednjimi ključnimi besedami: prehospital, spinal cord injury, patient in njihovimi sopomenkami. V analizo smo vključili vse vire objavljene med januarjem 2000 in decembrom 2017. V končno analizo je od 837 zadetkov bilo vključenih 10 virov.
Rezultati: pri podrobni analizi virov sta bili oblikovani 2 glavni temi, ki opisujeta poškodbo hrbtenjače in predbolnišnično oskrbo, 5 podtem sekundarnega nivoja ter 12 tem primarnega nivoja.
Diskusija in zaključek: najpogostejši ugotovljeni mehanizmi poškodb so bili prometne nesreče, padci ter šport in rekreativne dejavnosti. Več poškodovancev je bilo moških, pri prometnih nesrečah so najbolj ogroženi mlajši moški, pri padcih pa ženske in starejši. Cilji predbolnišnične obravnave poškodb hrbtenjače so zmanjšanje možnosti morebitnih zapletov, zmanjšanje nevrološkega deficita in dodatnih poškodb, pravilna ocena in prepoznava poškodbe, ustrezna imobilizacija poškodovanca ter čim hitrejši in varen transport in predaja poškodovanca v ustrezno zdravstveno ustanovo.
Ključne besede: urgenca, reševalci, travma, ogroženost, predbolnišnično okolje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1480; Prenosov: 196
Celotno besedilo (503,15 KB) |
3. Znanje med študenti zdravstvene nege na področju nujnih medicinskih ukrepovJernej Verčko, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih ponesrečencih je najnujnejši ukrep, hiter in samozavesten pristop. Visoko teoretično znanje prenesti v prakso in s tem izboljšati prognoze poškodovancev v nujni medicinski pomoči je želja vsakega zdravstvenega delavca. Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera področja nujne medicinske pomoči, predstaviti pravilen pristop in kako učinkovito ukrepati. Raziskali smo, kakšno je znanje dveh ciljnih skupin na teh področjih nujne medicinske pomoči ter kakšna je razlika znanj med tema dvema ciljnima skupinama.
Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa. Pri tem je raziskovalni vzorec zajemal 80 anketirancev, študentov zdravstvene nege, od katerih eno skupino predstavljajo absolventi, drugo pa študenti v 2. letniku. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel in dobljene rezultate ponazorili v grafični obliki.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo postopke iz področja nujne medicinske pomoči v 67 %. Študenti, ki so v absolventu, imajo 73 % poznavanje postopkov, študenti v 2. letniku, pa poznajo postopke nujne medicinske pomoč v 61 %.
Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so absolventi teoretično bolj podkovani na vseh področjih, ki smo jih raziskovali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, nujna zdravstvena stanja, nenadno oboleli, poškodovanec, predbolnišnično okolje, poznavanje prve pomoči, študenti zdravstvene nege
Objavljeno v DKUM: 06.06.2018; Ogledov: 1510; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,24 MB) |
4. Ultrazvočna ocena lege dihalne cevke v predbolnišničnem okoljuSabina Zadel, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: IZHODIŠČA Oskrba dihalne poti in predihavanje sta pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju nujna postopka, ki predstavljata izziv za vsakega zdravnika, ki ju izvaja. Zlati standard zaščite dihalne poti je vstavitev dihalne cevke v sapnik. Še posebej v predbolnišničnem okolju se s težavno oskrbo dihalne poti lahko sreča vsak, tudi zelo izkušen zdravnik, saj so možnosti uporabe različne opreme in zdravstvenega kadra omejene, pogoji v okolju pa nemalokrat manj ugodni.
CILJI Cilj raziskave je bil raziskati uporabnost in diagnostično natančnost ultrazvočnega opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone za potrditev pravilne lege dihalne cevke po urgentni vstavitvi dihalne cevke kritično bolnim, poškodovanim ali bolnikom v srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju.
METODE V predbolnišničnem okolju Prehospitalne enote Maribor smo v prospektivno raziskavo vključili polnoletne kritično bolne, poškodovane in bolnike v srčnem zastoju, ki so potrebovali oskrbo dihalne poti. Oceno lege dihalne cevke smo opravili z obojestransko avskultacijo dihalnih šumov in pretakanja zraka v želodcu ter z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone. Referenčna metoda za pravilno lego dihalne cevke je bila spektrografska kvantitativna kapnografija.
REZULTATI Vključili smo 124 bolnikov. 111 bolnikom (89,5 %), ki smo jih vključili v raziskavo, je bila dihalna cevka v prvem poskusu vstavljena v dihalne poti. Pri 13 bolnikih (10,5 %), vključenih v raziskavo, je bilo treba zaradi lege dihalne cevke v požiralniku postopek vstavitve dihalne cevke ponoviti. Med 13 bolniki, ki so po prvem poskusu imeli dihalno cevko vstavljeno v požiralnik, je zdravnik pri 4 bolnikih napačno lego dihalne cevke prepoznal pred izvedbo kapnografije in ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja ter premikanja trebušne prepone. Pri ostalih 9 bolnikih, ki so sprva imeli vstavljeno cevko v požiralnik, je bila napačna lega dihalne cevke prepoznana s pomočjo nenormalnih izvidov kapnografije in ultrazvočne metode.Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka po drugem poskusu vstavitve vstavljena v dihalne poti.
Senzitivnost in negativna napovedna vrednost avskultacije sta bili 100-odstotni, specifičnost 90-odstotna, pozitivna napovedna vrednost pa 30-odstotna (95-odstotni interval zaupanja). Ultrazvočno opazovanje plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone je imelo 100-odstotno senzitivnost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost in negativno napovedno vrednost (95-odstotni interval zaupanja). Senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost za kombinacijo avskultacije in ultrazvočne metode so bile 100-odstotne. Pri 3 bolnikih smo z avskultacijo in ultrazvočno metodo ugotovili pregloboko vstavitev dihalne cevke v desno glavno sapnico, rezultati kapnografije pa so bili v vseh treh primerih normalni pred popravkom lege dihalne cevke in po njem. Za izvedbo ultrazvočne metode smo v povprečju potrebovali 30 sekund.
ZAKLJUČKI S študijo smo dokazali odlično senzitivnost in specifičnost ocenjevanja lege dihalne cevke s pomočjo ultrazvočne metode opazovanja drsenja plever in premikanja trebušne prepone.Z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone smo v naši raziskavi kljub normalnim izvidom kapnografije našli pregloboko v desno glavno sapnico vstavljene dihalne cevke. Dokazali smo, da je čas za izvedbo ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone sprejemljiv. Z uporabo ultrazvočne metode najverjetneje skrajšamo čas, ki je potreben za prepoznavo nepravilne lege dihalne cevke, in tako izboljšamo verjetnost preživetja ter zmanjšamo posledice pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju.
Ključne besede: orotrahealna intubacija, predbolnišnično okolje, oskrba dihalne poti, kapnografija, ultrazvok, usmerjena ultrazvočna preiskava, plevralno polzenje, premikanje trebušne prepone
Objavljeno v DKUM: 23.05.2018; Ogledov: 1446; Prenosov: 154
Celotno besedilo (9,34 MB) |
5. Kardiocerebralno oživljanje : dejstva in perspektiveDejan Kupnik, Miljenko Križmarić, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: Na področju kardiopulmonalnega oživljanja v zunajbolnišničnem okolju se še vedno ubadamo s slabim znanjem laikov o postopkih oživljanja, dostopnost avtomatskih defibrilatorjev je slaba, med oživljanjem je preveč motenj, ki skrajšujejo čas kakovostnega izvajanja zunanje masaže srca in poreanimacijska oskrba še vedno ni optimalna. Zaradi vsega tega ostaja preživetje bolnikov po za- stoju srca slabo. Poudarki zadnjih smernic kardiopulmonalnega oživljanja iz leta 2005 so zato usmerjeni v izboljšanje kakovosti oživljanja, in sicer na doseganje zadostne- ga števila stisov zunanje masaže na minuto, doseganje ustrezne globine stisov, na minimalno prekinjanje zunanje masaže srca in izogibanje hiperventilaciji. A zunanja masaža srca in umetno dihanje sta še vedno osnova začetnih postopkov oživljanja tako pri primarnem kot sekundarnem zastoju srca kljub različnim patofiziološkim vzrokom. To je v zadnjih dveh desetletjih privedlo do razvoja koncepta kardiocerebralnega oživljanja, ki se je v raziskavah pokazal kot enakovreden ali celo boljši pri preživetju bolnikov po primarnem zastoju srca v primerjavi s standardnim kardiopulmonalnim oživljanjem.
Kardiocerebralno oživljanje bolnikov s primarnim zastojem srca, ki se je zgodil pred očividci, obsega neprekinjeno zunanjo masažo srca brez umetnega dihanja s strani očividcev v prvih minutah oživljanja, dodatne postopke oživljanja, ki ne prekinjajo zunanje masaže srca in tako ne motijo njenega pozitivnega hemodinamskega učinka, dveminutni ciklus oživljanja pred defibrilacijo, če strokovna pomoč pride po štirih do petih minutah od nastopa zastoja srca, oziroma takojšnja defibrilacija pred postopki oživljanja, če strokovna pomoč pride znotraj štirih do petih minut od nastopa zastoja srca. Poreanimacijska oskrba bolnikov po primarnem srčnem zastoju obsega še blago inducirano hipotermijo, koronarografijo in morebitno perkutano koronarno intervencijo.
Ključne besede: kardiocerebralno oživljanje, kardiopulmonalno oživljanje, prekatna fibrilacija, neprekinjena zunanja masaža srca, predbolnišnično okolje
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 3764; Prenosov: 229
Celotno besedilo (115,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vloga N-terminalnega možganskega natriuretičnega propeptida v kombinaciji s kapnometrijo ali ultrazvočno preiskavo pljuč pri predbolnišnični diagnostiki akutne dihalne stiskePetra Klemen, 2014, doktorska disertacija Opis: IZHODIŠČA. Pravočasna razpoznava akutnega srčnega popuščanja in poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) je lahko težavna, saj obe stanji pogosto sovpadata ali se kažeta s podobnimi simptomi in znaki. Diagnostične metode, ki so dostopne v predbolnišničnem okolju, so določanje N-terminalnega možganskega natriuretičnega propeptida (NT-proBNP), kapnometrija in ultrazvok pljuč.
NAMEN. Cilji raziskave so bili: primerjati diagnostično vrednost NT-proBNP, klinične ocene, kapnometrije ali ultrazvoka pljuč pri razlikovanju akutnega srčnega popuščanja od akutnega poslabšanja KOPB/astme v predbolnišničnem okolju; identificirati neodvisne napovedne dejavnike za diagnozo; določiti testne lastnosti različnih mejnih vrednosti NT-proBNP in PetCO2; določiti spremembe v vrednostih NT-proBNP in PetCO2 glede na preteklo anamnezo srčnega popuščanja ali KOPB/astme; določiti diagnostično vrednost kometnega znaka na ultrazvoku pljuč.
METODE. Prospektivna opazovalna raziskava je potekala v Centru za nujno medicinsko pomoč Maribor med januarjem 2005 in aprilom 2010. V prvem delu smo ugotavljali diagnostično vrednost NT-proBNP, klinične ocene in kapnometrije, v drugem delu pa NT-proBNP, klinične ocene in ultrazvoka pljuč. V raziskavo smo vključili bolnike, ki so kot glavno težavo navajali težko dihanje. Izključitveni kriteriji so bili: starost pod 18 let, nepopolni klinični ali diagnostični podatki, poškodba, koronarna ishemija, ledvična insuficienca in drugi vzroki dispneje, kot so pljučnica, pljučna embolija, karcinom ipd. Klinična ocena, NT-proBNP, PetCO2 in ultrazvok pljuč so bili opravljeni med začetno obravnavo bolnika pred aplikacijo terapije. Kot končno diagnozo smo upoštevali diagnozo, postavljeno v UKC Maribor ob odpustu. Glede na končno diagnozo smo bolnike razdelili v dve skupini: skupino z akutnim srčnim popuščanjem in skupino z akutnim poslabšanjem KOPB/astme. Za statistično analizo smo uporabili AUROC, χ2 in t-test ter multivariatne analize.
REZULTATI. V prvi del raziskave je bilo vključenih 441 bolnikov. Pri razlikovanju akutnega srčnega popuščanja (n=238) od akutnega poslabšanja KOPB/astme (n=203) je bila kombinacija NT-proBNP + PetCO2 + klinična ocena statistično značilno bolj natančna kot kombinacija NT-proBNP + klinična ocena (AUROC 0,97 v primerjavi z 0,94; P=0,006) ali sam NT-proBNP (AUROC 0,90; P = 0,005). V skupini z akutnim srčnim popuščanjem smo ugotovili značilno višje vrednosti PetCO2 pri bolnikih, ki so se v preteklosti zdravili zaradi KOPB/astme (5,8 +/- 1,3 kPa v primerjavi z 3,8 +/- 1,2 kPa; P=0.009). V skupini z akutnim poslabšanjem KOPB/astme so bile vrednosti NT-proBNP značilno višje pri bolnikih s preteklo anamnezo srčnega popuščanja (1453,3 +/- 552,3 pg/ml v primerjavi z 741,5 +/- 435,5 pg/ml; P=0,010). Najmočnejši neodvisni napovedni dejavnik za diagnozo srčnega popuščanja je bil povišan NT-proBNP (OR 13,6). NT-proBNP > 1000 pg/ml je potrdil diagnozo akutnega srčnega popuščanja z 90 % senzitivnostjo in 76 % specifičnostjo, PetCO2 < 4 kPa pa z 68 % senzitivnostjo in 91 % specifičnostjo. V drugi del raziskave smo vključili 218 bolnikov. Pri razlikovanju akutnega srčnega popuščanja (n=129) in akutnega poslabšanja KOPB/astme (n=89) se je ultrazvok pljuč izkazal kot natančnejša metoda (98 % natančnost) v primerjavi z NT-proBNP (89 % natančnost; P<0,01) ali klinično oceno (83 % natančnost; P<0,01). Kombinacija ultrazvoka in NT-proBNP je imela 100 % natančnost. Ultrazvok pljuč (prisotnost kometnega znaka) je bil najmočnejši neodvisni napovedni dejavnik za diagnozo srčnega popuščanja (OR 53,7).
ZAKLJUČEK. Raziskava je pokazala, da je kombinacija NT-proBNP, kapnometrije in klinične ocene natančnejša kot kombinacija NT-proBNP s klinično oceno ali sam NT-proBNP. Ultrazvok pljuč ima v primerjavi z NT-proBNP večjo senzitivnost, specifičnost in natančnost pri razlikovanju srčnega popuščanja od KOPB/astme; še večjo natančnost ima kombinacija ultrazvoka in NT-proBNP.
Ključne besede: NT-proBNP, kvantitativna kapnometrija, ultrazvok pljuč, predbolnišnično okolje, akutna dispneja, diferencialna diagnostika
Objavljeno v DKUM: 05.02.2014; Ogledov: 3070; Prenosov: 260
Celotno besedilo (6,77 MB) |
