Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo z didaktično analizo teoretično in empirično osvetlili predavanje in seminar – v visokošolskem izobraževalnem procesu prevladujoča kontaktna načina oziroma obliki dela profesorjev s študenti. Predstavili smo didaktične značilnosti, funkcije, vloge in vidike teh dveh načinov dela ter njuno načrtovanje, pripravo, izvedbo, analizo in evalvacijo. Poudarili smo pomembnost vseh navedenih faz za njuno kakovost, saj lahko samo kakovostna predavanja in seminarji pri študentih spodbujajo usvajanje znanja, razvijanje kognitivnih sposobnosti in oblikovanje pozitivnih, zaželenih značajskih lastnosti, s čimer dobijo podlago za razvijanje specifičnih in splošnih kompetenc. Z izvedeno anketo na vzorcu 240 rednih študentov dodiplomskega študija smo preučili, kako se ti udeležujejo predavanj in seminarjev, katere značilnosti najpogosteje zaznavajo, kakšna pričakovanja imajo in kako se jim uresničijo. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na vrsto fakultete, na kateri študirajo, letnik študija, v katerega so vpisani, in njihovo uspešnost pri študiju. Rezultati kažejo, da se študenti seminarjev in sploh predavanj udeležujejo kar redno in da visoko ocenjujejo njihovo kakovost, so pa pri tem določene statistično značilne razlike glede na vrsto fakultete in uspešnost. Od predavanja in v glavnem tudi od seminarja imajo visoka pričakovanja, ki pa se jim nekoliko manj uresničijo. Menimo, da so možnosti za izboljšanje uresničitve njihovih pričakovanj predvsem v razvijanju in izboljševanju didaktičnih in metodičnih kompetenc profesorjev ter izboljševanju intelektualne in socialne didaktične komunikacije in interakcije med profesorji in študenti.
Ključne besede: kontaktni načini dela, predavanje, seminar, pričakovanja študentov od predavanja, pričakovanja študentov od seminarja, kakovost visokošolskega izobraževanja.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 1454; Prenosov: 134
Celotno besedilo (2,85 MB)