1. Aktivnosti medicinske sestre za zagotavljanje varnosti v sklopu predaje pacienta iz opracijske dvoraneŠpela Fuks, 2021, diplomsko delo Opis: Obravnava kirurškega pacienta se v celoti zelo razlikuje od obravnave pacientov na drugih zdravstvenih področjih. Tekom bivanja v bolnišnici preide pacient med velikim številom zdravstvenih delavcev, ki si morajo med seboj predati informacije o njem. Ključna točka je predvsem predaja po operaciji, ko pacienta predajamo iz operacijske dvorane na izbrani oddelek. Namen zaključnega dela je predstaviti aktivnosti medicinske sestre za zagotavljanje varnosti pacienta v sklopu predaje iz operacijske dvorane.
Uporabili smo opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled literature. Literaturo smo iskali v treh tujih podatkovnih bazah – Medline, Cinahl in Web of Science. Za iskanje smo si zastavili izključitvene in vključitvene kriterije. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili vsebinsko analizo.
V končni pregled smo vključili 11 raziskav. Kot najpomembnejše teme in hkrati intervencije, s pomočjo katerih medicinska sestra zagotavlja varnost pacienta tekom predaje, so izpostavljena pisna orodja za predajo, elektronska oblika predaje, socioekološki model, izogibanje večopravilnosti tekom predaje in komunikacija.
Z upoštevanjem intervencij, izpostavljenih na področju komunikacije med zdravstvenimi delavci in uporabe temu namenjenih orodij, se poveča mera zagotovljene varnosti pacienta v sklopu njegove predaje iz operacijske dvorane. Pomembni dejavniki pri tem so, da so informacije popolnejše in natančneje podane. Ključne besede: zagotavljanje varnosti, predaja pacienta, operacijska dvorana Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 146
Celotno besedilo (657,35 KB) |
2. Kakovost in varnost predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centromBlaž Ciglar, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe in mora vsebovati vse aktivnosti za usklajevanje med zdravstvenimi delavci ter kontinuirano oskrbo življenjsko ogroženega pacienta. Namen je bil raziskati proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, sodelovalo je 63 zaposlenih v nujni medicinski pomoči iz treh Zdravstvenih domov ter 71 zaposlenih iz dveh Urgentnih centrov. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi opisne statistike, Kruskal-Wallisovega testa in Mann-Whitney U testa.
Rezultati: Podatki o izmerjenih vitalnih funkcijah predstavljajo najpomembnejše podatke v procesu predaje življenjsko ogroženega pacienta za zaposlene v nujni medicinski pomoči v 63,5 % in za zaposlene v urgentnih centrih v 67,7 %. 87,3 % zaposlenih v nujni medicinski pomoči in 87,2 % zaposlenih v urgentnih centrih ne pozna nobenega pripomočka za strukturirano predajo življenjsko ogroženega pacienta. Med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči in zaposlenimi v urgentnih centrih ni bila ugotovljena statistično pomembna razlika (U = 2049,500; p = 0,375) v oceni potrebe po uvedbi strukturirane predaje.
Razprava in sklep: Kakovost procesa predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je začetni kazalnik kakovosti in varnosti obravnave pacienta, ki ima vpliv na vse nadaljnje obravnave. Za razvoj omenjenega procesa je ključnega pomena njegovo raziskovanje in uvedba standardizacije. Ključne besede: predaja pacienta, prehospital, nujna medicinska pomoč, urgentni center, komunikacija Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1152; Prenosov: 203
Celotno besedilo (918,56 KB) |
3. ANALIZA PREDAJE PACIENTOV IN UVEDBA STANDARDIZIRANEGA ORODJA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNE IN USPEŠNE PREDAJE PACIENTOVKatja Vrankar, 2013, magistrsko delo Opis: Izhodišča: S predajo pacienta dosežemo timski pristop dela, specializirano oskrbo in nepretrgano zdravstveno obravnavo.
Namen: Z raziskavo smo napravili posnetek stanja predaje pacientov v terciarni ustanovi ter na podlagi ugotovitev uvedli izboljšave.
Raziskovalna metodologija: Vzorec v prvem delu raziskave je zajemal 9 medicinskih sester, vodje tima, kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili polstrukturirane individualne intervjuje. V drugem delu raziskave smo zbirali podatke v treh fazah, kot instrumentarij smo uporabili: 1. anketni vprašalnik o predaji pacientov; vzorec je zajemal 30 anketirancev; 2. seznam nabora podatkov za primerjavo s 60 dokumentacijami pacientov; 3. anketni vprašalnik o SIOP komunikacijskem orodju; vzorec je bil enak kot v prvem delu raziskave. Statistična analiza je bila napravljena s programom SPSS 18. Numerične spremenljivke smo predstavili s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom, kategorične spremenljivke z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Studentovim t-testom in hi-kvadrat testom. Za preverjanje razlike med skupinami smo uporabili eno faktorsko analizo variance.
Rezultati: Formulirali smo glavno kategorijo: ustvarjanje uspešne in varne predaje pacientov, 4 podkategorije: dejavniki uspešne predaje pacientov, dejavniki neuspešne predaje pacientov, razvijanje uspešne predaje pacientov in vzroki za nastanek skorajšnjih napak pri predaji pacientov ter 25 kod. Najpogosteje se je izvajala predaja pacientov med izmenami (PV = 4,7), vključevale so se »sproti posodobljene« informacije (PV = 4,9) o stanju pacienta.
Dokumentacija je obstajala le v skupini premeščenih pacientov pri podatkih nekaterih meritev in je bila v skladu z našimi pričakovanji (p < 0,05). Pri drugih podatkih smo našli statistično pomembno slabše rezultate od naših pričakovanj. Preiskovanci so z (t = 8,000; p < 0,001) višjim povprečjem ocenili SIOP poročilo (PV = 5,0) kot učinkovito komunikacijsko orodje glede na metodo prostega pripovedovanja (PV = 3,2) in s statistično pomembno (t = 10,539; p < 0,001) višjim povprečjem ocenili SIOP poročilo (PV = 5,0) kot učinkovito orodje za preverjanje ustno prejetih informacij glede na metodo prostega pripovedovanja (PV = 2,9).
Sklep: Ugotovili smo, da preiskovanci z dosedanjim načinom predaje pacienta niso bili zadovoljni, dokumentacija predaje pacientov je bila pomanjkljiva. Uvedli smo predajo ob pacientu in SIOP poročilo. Ključne besede: predaja pacienta, kakovost, varnost, uvajanje izboljšav, SIOP komunikacijsko orodje Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 3249; Prenosov: 747
Celotno besedilo (2,55 MB) |