1. Tatvine električnih avtomobilov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloElvir Sadiković, 2025, diplomsko delo Opis: V Sloveniji je prodaja avtomobilov trenutno v rastočem trendu in št. avtomobilov na cesti se vsako leto veča. Celotna številka vseh registriranih osebnih avtomobilov po številkah iz leta 2024 dosega okoli 1,2 milijona, električni avtomobili pri tem predstavljajo okoli odstotek voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji. Kljub vedno večji priljubljenosti el. avtomobilov v zadnjih letih in njihovem rastočem trendu vse do konca leta 2023, pa se je to v 2024 spremenilo, saj beležimo obratni trend. Kljub rasti celotne prodaje vseh vrst avtomobilov je prodaja el. avtomobilov padla za 38% v primerjavi z 2023.
Tako kot raste prodaja avtomobilov, pa raste tudi nivo organiziranega kriminala in tatvin – zlasti v smislu načinov izvedbe in naprednih tehnik pri tatvinah tako pri avtomobilih na klasični pogon kot el. avtomobilih, precej bolj na udaru pa so avtomobili višjih vrednosti in višjih cenovnih razredov. V zadnjih desetletjih je tehnologija pri izdelavi avtomobilov šla močno naprej, poleg mehaničnih in tehničnih izboljšav na samih avtomobilih so napredovali tudi varnostni sistemi avtomobilov, kot so alarmne naprave in elektronske naprave za onesposobitev motorja, napredno zaklepanje/odklepanje avtomobila, itn, ki vsaj do neke mere otežujejo tatvino avtomobila, če je že ne preprečijo. Glede na raziskave v svetovnem merilu se tatvine avtomobilov sicer ne zmanjšujejo, naj pa bi se tatovi pri tatvinah bolj izogibali električnim avtomobilom.
Glavni namen zaključnega dela je bil osvetliti področje tatvin avtomobilov na el. pogon v primerjavi s tatvinami avtomobilov na klasični pogon ter raziskati, ali je s pojavom el. avtomobilov pričakovati manj tatvin. Pri raziskovanju smo uporabili primarno in sekundarno deskriptivno metodo za pregled literature s tovrstno tematiko, preučili smo različna stališča in navedbe posamičnih avtorjev iz spletnih virov, revij in člankov v slovenskem in tujem jeziku. Pri preverjanju raziskovalnih vprašanj smo uporabili analitično metodo ter analizo povezanosti ključnih dejavnikov razvoja tehnološkega aspekta z vidika varovanja avtomobilov in dostopne statistike iz področja proizvodnje ter tatvin avtomobilov. Pri iskanju podatkov smo imeli kar nekaj izzivov pri iskanju najnovejših statističnih podatkov in virov, ki bi pomagali pri zaključkih in analizah. Tatvine vozil se v svetovnem merilu vodijo na nivoju policije in ostalih pristojnih institucij, zato so podatki v veliki meri zaščiteni pred zlorabo ter s tem tudi težje dostopni za širšo javnost. Zato smo se pri analizah oprli na podatke, ki so dostopni, vendar morda niso najbolj ažurni, prav tako so se pri različnih relevantnih virih pojavile razlike med podatki.
V zaključnem delu smo preverili, kakšen odstotek proizvodnje zavzemajo el. avtomobili ter kako zaščiteni so v primerjavi z avtomobili na klasični pogon, analizirali smo trenutne trende in statistike na področju tatvin navadnih in el. vozil ter poizkusili osvetliti stanje z evropskega in svetovnega vidika. Raziskali smo, na kakšen način se v okviru EU članice lotevajo izziva tatvin avtomobilov in kakšnih preventivnih ukrepov se lotevajo posamezni proizvajalci avtomobilov. Preverili smo priporočila, s katerimi lahko vsak prispeva k večji varnosti pred tatvino lastnega avtomobila in orodja, ki so na voljo v ta namen. Ugotovili smo, da so v primerjavi z avtomobili na klasični pogon, če štejemo celotni vozni park, el. avtomobili bolj zaščiteni, tako s tehnološkega aspekta kot z vidika načinov, na katere bi lahko izpeljali tatvino el. avtomobila. Če pa primerjamo nivo zaščite bolj naprednih avtomobilov, pa imajo tako električni kot avtomobili na klasični pogon podobne zaščitne mehanizme in se ne da trditi, da so el. avtomobili bolj varni pred tatvino kot drugi. Ugotovili smo tudi, da so z vidika kasnejše preprodaje avtomobilov ali njihovih delov električni avtomobili manj privlačni za tatove, to pa tudi pomeni, da je v prihodnosti pričakovati manj tatvin na področju električnih avtomobilov.
Ključne besede: tatvine, električni avtomobili, varnost pred tatvino, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (2,37 MB) |
2. Hrup vetrnih elektrarn : diplomsko deloAldin Huseinović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava hrup, ki ga povzročajo vetrne elektrarne. Opisani so načini nastanka hrupa, vrste hrupa ter njihov vpliv na ljudi, živali in okolje. Poseben poudarek je na nizkofrekvenčnem hrupu, ki lahko povzroča zdravstvene težave, kot so motnje spanja, stres in bolezni srca. Prav tako je analizirana zakonodaja, ki ureja hrup v Sloveniji in drugih državah, ter predlagani ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov hrupa vetrnih elektrarn. Cilj diplomskega dela je predstaviti vplive hrupa vetrnih elektrarn ter izpostaviti pomen pravilnega nadzora hrupa za zaščito okolja in zdravja ljudi.
Ključne besede: hrup, vetrne elektrarne, nizkofrekvenčni hrup, vpliv hrupa, zakonodaja, zaščita pred hrupom
Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,95 MB) |
3. Obramba ciljne družbe pred prevzemom : magistrsko deloAna Plazovnik, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava mehanizme, s katerimi se ciljna delniška družba lahko zaščiti pred sovražnim prevzemom. Sovražni prevzemi so, za razliko od prijateljskih, tisti, kjer se vodstvo ciljne družbe ne strinja s prevzemom in v tem primeru pridejo v poštev obrambni ukrepi. Naloga je razdeljena na več ključnih poglavij, ki analizirajo različne vrste obrambnih strategij, njihov pravni okvir in učinkovitost v praksi. Naloga se osredotoča na preventivne in kurativne obrambne mehanizme, ki so v slovenski pravni ureditvi zajeti v Zakonu o prevzemih in Zakonu o gospodarskih družbah.
Naloga odgovarja na vprašanja, kako se lahko ciljna družba vnaprej pripravi, da ne bi bila predmet prevzema, ter katere konkretne obrambne ukrepe lahko izvede pred ali med samim postopkom prevzema. Preventivne obrambne mehanizme morajo ciljne družbe pripraviti že pred neposredno grožnjo, predvsem z ustreznim strukturiranjem družbe in ustreznim oblikovanjem določb statuta, za razliko od kurativnih pa so usmerjeni zoper vse možne poskuse prevzema. Preventivne obrambne strategije razdelimo na tiste, s katerimi se spreminja organizacijska, kapitalska ali premoženjska struktura ciljne družbe. Preventivni mehanizmi se sprejmejo pred samim prevzemom, medtem ko se kurativni sprejmejo v samem postopku prevzema, po tem ko je dano obvestilo o prevzemni nameri. Ta razmejitev je določena tudi v 47. členu ZPre-1, ki prepoveduje upravi samostojno ukrepanje brez sklepa skupščine po prejemu obvestila o nameravani prevzemni ponudbi in do objave izida ponudbe. Kurativni obrambni mehanizmi so torej lahko le skupščinsko odobreni, saj se postavlja zahteva po nevtralnosti uprave. V nasprotju s kurativnimi mehanizmi, ki želijo preprečiti konkretno ponudbo za prevzem, so preventivni obrambni mehanizmi usmerjeni proti vsem potencialnim poskusom prevzema ciljne družbe.
Pri tem je treba opozoriti na potrebo po ravnovesju med zaščito delničarjev in zagotavljanjem fleksibilnosti uprave pri sprejemanju ključnih odločitev v času prevzemov. Pri nevtralnosti uprave gre torej za pozitivno diskriminacijo ostalih interesov v družbi zaradi zaščite delničarjev in se upravi s tem v postopku prevzema onemogoča njena temeljna funkcija. Stroga nevtralnost uprave je v prvi vrsti namenjena zaščiti delničarjev, vpliv le te pa je lahko negativen na interese upnikov, delničarjev in konkurenčnosti družbe. Ob upoštevanju stroge nevtralnosti uprave najbolj učinkovito obrambo predstavljajo preventivni obrambni mehanizmi. Po naši zakonodaji je ciljna družba z uporabo kurativnih obrambnih ukrepov omejena do te mere, da prevzema skoraj gotovo ne bo mogla preprečiti, lahko pa bo izboljšala svojo pogajalsko pozicijo naproti prevzemniku.
Ključne besede: prevzem družbe, ciljna družba, sovražni prevzem, obramba pred prevzemom, preventivni obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (837,64 KB) |
4. Naravoslovni dan za 4. razred - astronomijaTjaša Založnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv intervencije (naravoslovni dan za četrti razred – astronomija) na znanje slučajnostno izbranih četrtošolcev. Intervencija je vključevala aktivno in sodelovalno učenje po postajah, formativno spremljanje in njegove elemente ter sodelovanje v različnih didaktičnih igrah. Rezultate smo pridobili s pred- in potestom ter vprašalnikom za učiteljice, nato pa smo podatke analizirali in primerjali. Ugotovili smo, da je bila intervencija uspešna, saj so učenci z navdušenjem aktivno sodelovali, pri večini pa je bil zaznan tudi napredek v znanju. Na predtestu so učenci, ki so snov prehodno obravnavali, dosegli višje rezultate kot tisti, ki je niso. Na potestu pa se je razlika zmanjšala in ni bila več statistično značilna. Pogovor z učiteljicami je razkril, da se izogibajo delu po postajah in didaktičnim igram ter raje uporabljajo druge učne oblike. Naloga potrjuje, da aktiven pouk in prevzemanje odgovornosti za učenje pozitivno vpliva na pridobljeno znanje učencev. Učenci so po intervenciji dojemali predmet naravoslovja kot bolj zanimiv in hkrati koristen za njihovo prihodnost. Z nalogo smo prispevali tudi k zbirki idej in virov za strokovne delavce. Pri izvedbi raziskave na večje omejitve nismo naleteli, vendar priporočamo, da se v prihodnje vključi daljšo intervencijo na večjem vzorcu za večjo reprezentativnost rezultatov.
Ključne besede: naravoslovni dan, astronomija, delo po postajah, sodelovalno učenje, pred- in potest.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,86 MB) |
5. Varnost v lokalnih skupnostih in Romi v jugovzhodni Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlen Golobič, 2024, diplomsko delo Opis: Živimo v družbi, v kateri je nestrpnosti iz dneva v dan več. Le-ta je v veliki meri prisotna v lokalnih skupnostih, kjer živijo Romi. Iz pregleda literature izhaja, da bivalni problemi, s katerimi se soočajo pripadniki te največje evropske manjšine, vplivajo na njihov neuspeh v šoli, visoko stopnjo brezposelnosti ter slabo zdravstveno in socialno stanje. Vse našteto, poleg različnih predsodkov in stereotipov, otežuje oziroma onemogoča njihovo integracijo v slovensko družbo na različnih področjih.
Zaradi navedenega in zaradi tako imenovane teorije etiketiranja oziroma stigmatiziranja so Romi postali marginaliziran del slovenske družbe. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o varnostni situaciji v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer tradicionalno živi romska skupnost. V občinah Semič, Črnomelj, Metlika in Kočevje smo želeli raziskati predvsem, s katerimi varnostnimi tveganji se soočajo prebivalci in kakšna je zaznana stopnja kriminalitete na obravnavanem območju. Čeprav na občutke strahu pred kriminaliteto in zaznavanje varnosti vplivajo različni dejavniki, ugotavljamo, da večina pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva meni, da se je stopnja kriminalitete v zadnjih petih letih v njihovem kraju povečala. Romi večinoma ocenjujejo, da je njihov kraj v primerjavi z drugimi enako varen, medtem ko ostali prebivalci svoj kraj dojemajo kot manj varnega v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji.
Obe preučevani skupini kot najpogostejše oblike ogrožanja varnosti dojemata tatvine in vlome, sledijo kršitve javnega reda in miru, zloraba prepovedanih drog, nasilje in vandalizem. Nekaj korakov za izboljšanje stanja na področju romske problematike je že bilo narejenih, vendar je za dolgoročno izboljšanje razmer ključen skupen nastop vseh udeležencev in sodelovanje romske skupnosti, saj je možnosti za napredek še veliko.
Ključne besede: varnost v lokalnih skupnostih, policija, Romi, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, jugovzhodna Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 53
Celotno besedilo (706,50 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ob velikih požarih v naravnem okolju: študija primera gozdnega požara na Potoški gori : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKristjan Knavs, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na vlogo podnebnih sprememb pri pogostosti in intenzivnosti požarov, analizo sistema za zaščito, reševanje in pomoč ter proučevanje učinkovitosti sistema na študiji primera gozdnega požara na Potoški gori leta 2022. Izdelana je analiza delovanja obstoječega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v primeru velikih požarov ter identificirane pomanjkljivosti in podane priložnosti za izboljšave.
V okviru študije primera so analizirani ukrepi, ki so jih sprejeli gasilci in drugi deležniki med požarom na Potoški gori. Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja nekaj ključnih izzivov pri obvladovanju velikih požarov v naravnem okolju, vključno s posodobitvijo državnih načrtov zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravnem okolju.
Na podlagi te študije primera smo ugotovili pomanjkljivosti sistema varstva pred naravnimi nesrečami v primerih velikih požarov v naravi pri povrnitvi nastalih stroškov intervencije posameznim službam in enotam. Država je z nakupom namenskih letal za gašenje požarov v naravi že storila korak naprej k izboljšanju sredstev in opreme za gašenje požarov v naravi. Na drugi strani pa bo potrebno urediti hitrejši postopek refundacije stroškov udeleženim enotam in službam na intervenciji, da bodo ta sploh lahko sodelovala na naslednjih intervencijah. Na kratko je predstavljen primer vložitve refundacije stroškov intervencije pri prostovoljnih gasilskih društvih. Upamo, da bodo ugotovitve koristne za vse, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in obvladovanjem požarov, ter navsezadnje za državo, da bi storila korak naprej.
Ključne besede: sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdni požari, podnebne spremembe, Potoška gora, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 50
Celotno besedilo (7,34 MB) |
