Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je bil preučiti pojavnost in značilnosti strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Krško ter ugotoviti, kako občani Krškega doživljajo strah, kateri dejavniki so z njim povezani, kako se strah razlikuje glede na spol, starost in tip okolja, preučiti izvajanje preventivnih ukrepov ter predstaviti uporabnost rezultatov raziskave z njihovo umestitvijo v lokalni kontekst. Metode: Metode so vključevale pregled obstoječih študij in literature ter pilotsko študijo s spletnim anketiranjem občanov. Vzorčenje je potekalo po principu snežne kepe, poleg opisne statistike pa je analiza podatkov vključevala tudi t-test za neodvisne vzorce, ANOVO in hi-kvadrat test. Ugotovitve: Analiza podatkov razkriva kompleksno sliko zaznavanja varnosti in strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Krško. Določene razlike so med starostnimi skupinami, spoloma in tipom okolja – večjo mero strahu izražajo ženske in starejši. Anketiranci so izrazili večjo mero zaskrbljenosti zaradi vandalizma in v zaznani verjetnosti viktimizacije, pri čemer je mera zaskrbljenosti pri moških nižja kot pri ženskah. Večina anketirancev ocenjuje, da se je kriminaliteta v njihovem okolju povečala, kar se odraža tudi v njihovih predlogih za izboljšanje občutka varnosti, kot so večja prisotnost policije, boljša razsvetljava ter reševanje problematik, povezanih z romsko skupnostjo in priseljevanjem. Omejitve/uporabnost raziskave: Ker je bil vzorec priložnostni in anketiranje spletno, ni reprezentativen in rezultatov ni mogoče posplošiti na celotno populacijo občine. Zato bi bilo v prihodnje smiselno izvesti raziskavo z večjim številom udeležencev ter na reprezentativnem vzorcu, obenem pa vključiti in preučiti še kakšen drug dejavnik strahu pred kriminaliteto, potencialno povezan z zaznavanjem varnosti v lokalni skupnosti, izkušnjami z viktimizacijo, poročanju medijev ali stopnjo zaupanja v delo policije. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave ponujajo določene smernice za izboljšanje občutka varnosti v Mestni občini Krško. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek se osredotoča na specifično okolje, kjer takšna raziskava še ni bila izvedena. Namenjen je lokalnim odločevalcem, policiji, občinskim službam ter vsem, ki jih zanima povezava med zaznavo varnosti in dejavniki strahu pred kriminaliteto na lokalni ravni.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, Mestna občina Krško, urbano okolje, ruralno okolje, Romi
Objavljeno v DKUM: 05.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (507,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomsko delo obravnava zaščito pred direktnimi udari strele v RTP Lipa z uporabo ameriškega standarda IEEE Std 80-2013, ki obravnava varne razmere s stališča pred udarom električnega toka v elektroenergetskih objektih in Tehnično smernico TSG-N-003:2021., ki obravnava zaščito pred udarom strele v Sloveniji. Opisan je nastanek atmosferskih razelektritev, njihov vpliv na elektroenergetsko infrastrukturo ter metode zaščite (LPS, LEMP, metoda kotaleče krogle, zaščitni koti, metoda zaščitne mreže). V praktičnem delu je izvedena analiza zaščitnega območja RTP Lipa, izračun napetosti koraka in dotika ter optimizacija ozemljilne mreže. Rezultati kažejo, da pravilna izbira zaščitnih ukrepov in optimizacija ozemljil bistveno izboljšata varnost v RTP pri udaru strele ter zmanjšata tveganje poškodb in opreme.
Ključne besede: Zaščita pred strelo, RTP Lipa, IEEE Std 80, TSG-N-003
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,08 MB)

Opis: Rediteljska služba predstavlja pomemben varnostni mehanizem za vzdrževanje reda, usmerjanje udeležencev in preprečevanje incidentov na javnih zbiranjih. Po Zakonu o javnih zbiranjih (»Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB5)«, 2011) mora organizator zagotoviti ustrezno število usposobljenih rediteljev, ki izpolnjujejo določene pogoje, medtem ko Zakon o zasebnem varovanju (»Zakon o zasebnem varovanju (ZZaSV-1)«, 2011) določa pogoje in pristojnosti varnostnikov, ki pogosto opravljajo delo na istih dogodkih. Četudi imajo reditelji zelo podobno vlogo kot varnostniki, ne sodijo v delovno razmerje po Zakonu o zasebnem varovanju. Med omenjenima službama obstajajo pomembne razlike glede samih pravic, obveznosti in pogojev za delo, kar povzroča veliko nejasnosti. Izstopajo tudi pomanjkljivosti v zakonski opredelitvi nadzora nad delom rediteljskih služb, zato bi bili smiselni bolj jasna razmejitev nalog in pristojnosti ter usklajena zakonska ureditev obeh področij. S tem bi bilo izvajanje javnih zbiranj bolj učinkovito in varno za vse udeležence.
Ključne besede: prekrškovno pravo, zakonska domneva nedolžnosti, obrnjeno dokazno breme, privilegij pred samoobtožbo, pravila cestnega prometa
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Povezava na datoteko

Opis: Raziskave na temo osebne varnosti so pokazale tridimenzionalno strukturo zaznavanja osebne varnosti: občutek varnosti v vsakodnevnem življenju, strah pred kriminaliteto in zaupanje v lastne sposobnosti zagotavljanja osebne varnosti. Cilj naše raziskave se je osredotočal na zaznavanje osebne varnosti med mladimi odraslimi in vire ogrožanja le-te. Marca 2025 je bila izvedena kvalitativna raziskava s polstrukturiranimi intervjuji, ki je vključevala 28 mladih odraslih, starih med 20 in 24 let. Izkaže se, da intervjuvanci osebno varnost razumejo kot občutek varnosti v določenem okolju, ki združuje fizični, čustveni in kognitivni vidik. V vsakodnevnem življenju se počutijo varne, večji občutek nevarnosti je prisoten ponoči, še posebno v urbanih okoljih pri uporabi javnega prevoza in v nočnih klubih. Viri ogrožanja se razlikujejo, glede na tip okolja. Ženske se počutijo manj varne od moških in bolj uporabljajo tehnike izogibanja nevarnostim.
Ključne besede: osebna varnost, občutek varnosti, strah pred kriminaliteto, intervju, mladi odrasli
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Povezava na datoteko

Opis: Ljudje si oblikujejo različna stališča, tudi do kriminalitete. Kriminaliteta nas dandanes pravzaprav spremlja na vsakem koraku, zato smo želeli izvedeti več o tej temi. Prebivalci na območju Policijske uprave Celje imajo do kriminalitete ustvarjena določena stališča, ki so nas zanimala v magistrski nalogi. osnovni problem, ki nas je zanimal, je bil kakšne so oblike kriminalitete, ki so najbolj prepoznavne pri prebivalcih in kako za njih deluje policija ter kako občutijo strah pred kriminaliteto in samo varnost. Problema smo se lotili sistematično. Preučili smo različne vire o kriminaliteti, o varnosti in delovanju policije. Izvedli smo kvantitativno raziskavi, t.j. anketiranje po metodi snežne kepe. Z raziskavo smo ugotovili, da prebivalci največ problemov pripisujejo drogam in njeni razširjenosti. Za njih Policija deluje dobro in v večini se počutijo varne, tako ponoči kot podnevi. Ženske občutijo večji strah pred kriminaliteto kot moški na javnih mestih. Za prebivalce PU Celje je delovanje varnostnih institucij dobro delujoče, tako, da dve-tretjini prebivalcev izraža pozitiven odnos do njih. Na podlagi ugotovitev se nam zdi najpomembneje, da Policija in drugi varnostni organi povečajo svojo prisotnost in angažiranost v lokalnih oziroma četrtnih skupnostih. Ko je Policija sprejela dejstvo, da za uspešen nadzor nad kriminaliteto potrebuje sodelovanje prebivalcev, je pričela izvajati policijsko delo v skupnosti. Tak način delovanja Policije vključuje redno komunikacijo z javnostjo, vidno prisotnost med prebivalci, svetovanje glede preventivne zaščite pred določenimi tveganji, izobraževanje otrok v šolah in podobno. Policije, ki še vedno opravljajo naloge na tradicionalen način, vse težje rešujejo varnostno problematiko. Policijsko delo v skupnost je filozofija in organizacijska strategija, ki temelji na sodelovanju Policije s prebivalci. S tem se oblikujejo tudi določena stališča prebivalcev do kriminalitete. Ker je policijsko delo v skupnosti zaznamovano s transparentnostjo in dostopnostjo informacij, so nas zanimala prav stališča. stališča prebivalcev se oblikujejo tudi pod vplivom medijev, ki so prisotni na vsakem koraku. Tako oblikovana stališča in strah pred kriminaliteto so v veliki meri prisotni pri skoraj vseh prebivalcih. Pogosta je zaznava, da vse oblike kriminalitete, zlasti tista z elementi nasilja naraščajo, čeprav uradni statistični podatki tega ne potrjujejo. Dodajamo, da kriminologi že desetletja preučujejo razmerje med mediji in kriminaliteto, ter se osredotočajo na vprašanje, kako mediji vplivajo na oblikovanje stališč o kriminaliteti. Analizirali smo strah pred kriminaliteto in njegove dejavnike. Strah pred kriminaliteto je tesno povezan s skrbjo ljudi za lastno varnost. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na ta strah, med drugim viktimizacija, demografske razlike, posredna viktimizacija, neurejeno okolje, znaki nereda ter metodološki dejavniki. Vsi ti dejavniki imajo določen vpliv na doživljanje varnosti. varnost predstavlja temeljni pogoj za delovanje vsake družbe in njen razvoj, pri čemer imajo vsi prebivalci pravico do varnosti. Objektivno varnost pomeni odsotnost groženj pridobljenim vrednotam, subjektivno pa odsotnost strahu pred ogrožanjem teg vrednot. Viri ogrožanja varnosti imajo vedno lokalne posledice, zaradi česar je prisotnost Policije v skupnosti ključna.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, pregled študij, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (930,98 KB)