Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Revščina lahko pomembno zaznamuje otroka in njegovo družino. Pomembno je, da poznamo, kako se revščina kaže in kakšne oblike pomoči lahko nudimo posameznikom, ki se z njo srečujejo. Zaradi soočanja z revščino lahko ima otrok slabši razvoj, kar pa vpliva na njegovo nadaljnje življenje. Takšni otroci so pogosto socialno izključeni. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena revščina, kakšen je vpliv revščine na predšolskega otroka in na njegovo družino ter kakšno pomoč lahko nudimo predšolskemu otroku in njegovi družini, ki se sooča z revščino. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev, ki smo jih izvedeli z zaposlenimi iz različnih Centrov za socialno delo. Zanimalo nas je, kako zaposleni na Centru za socialno delo prepoznavajo revščino v okolju predšolskega otroka in kakšno pomoč nudijo otroku in njegovi družini. Glede na pridobljene rezultate ugotavljamo, da zaposleni na Centru za socialno delo revščino prepoznavajo na podlagi otrokovega vedenja, zunanjega videza, vključevanja v družbo. Prepoznavajo jo predvsem preko otrokovih staršev. Otroku nudijo pomoč posredno, preko njihovih staršev. Pri tem pa jim pomagajo različne institucije in organizacije.
Ključne besede: predšolski otrok, revščina, Center za socialno delo, družina, pomoč
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 590; Prenosov: 204
Celotno besedilo (815,99 KB)

Opis: Diplomsko delo izpostavlja lutko. Poleg njenih značilnosti in posebnosti smo se v največji meri osredotočali na vlogo otroka skozi proces projektnega dela, v sklopu katerih otrok uri in preizkuša prvine lutkovnega gledališča na vrtčevskem travnatem igrišču. Otroci so prvine lutkovnega gledališča prilagoditi v naravnem okolju ter med procesom ustvarili primere lutkovnih iger ali predstav ob upoštevanju lutkovnih in gledaliških značilnosti v različnih prostorih vrtčevskega travnatega igrišča. V teoretičnem delu smo navedli ključna teoretična izhodišča, ki se jih moramo zavedati ob tem, ko lutko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces ter nakazali smernice projektnega dela. V praktičnem delu smo po etapah projekta izvedli projektno delo. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja ter metodo praktičnega dela. Na podlagi opazovanja otrok, ki so sodelovali v projektnem delu, potrjujemo prilagoditev otrokove lutkovne igre v naravnem okolju do te mere, ki jo posameznik za želeno igro potrebuje. Otroci, ki so sodelovali v projektnem delu, so bili predhodno skozi dnevno rutino seznanjeni z uporabo lutk, kar je predstavljalo osnovo za nadgraditev znanj in izvajanje izzivov v naravi ter preizkus lastnosti materialov, s katerimi so rokovali. Na podlagi opazovanja ocenjujemo, da je za lutkovno igro, ki je dobro zastavljena, otrok pripravljen prilagoditi prostor ter vse elemente, ki jih želi vpeljati ob močni veri v svojo lutko.
Ključne besede: kreativnost, izkustveno učenje, predšolski otrok, lutkovne tehnike, lutkovno gledališče
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 571; Prenosov: 102
Celotno besedilo (5,01 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4–6 let starih otrok je v sklopu teoretičnega dela predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka z opisanimi fazami in njegovimi dejavniki. V nadaljevanju je opisana tudi gibalna učinkovitost ter vloga gibalnih dejavnosti, ki nanjo vplivajo. V empiričnem delu smo z uporabo baterije testov MOT 4–6, izvedli pedagoški eksperiment in spremljali motorično učinkovitost predšolskih otrok, v obdobju petih mesecev. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok so predstavljali otroci dveh skupin vrtca Krško. Razdeljeni so bili v eksperimentalno in kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali dvakrat, in sicer ob začetku in koncu raziskave ter za eksperimentalno skupino med testiranjema izvajali dodatno gibalno zaposlitev. Namen pedagoškega eksperimenta je bil raziskati vlogo načrtovanih gibalnih dejavnosti pri motorični učinkovitosti. Raziskava je sledila zastavljenemu cilju, ugotoviti, ali obstaja pomembna razlika v gibalni učinkovitosti otrok z dodatno gibalno zaposlitvijo in tistimi, ki vanjo niso bili vključeni. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da sta v motorični učinkovitosti med inicialnim in finalnim testiranjem napredovali tako kontrolna kot tudi eksperimentalna skupina. S pomočjo raziskave smo ugotovili tudi, da dodatna gibalna zaposlitev pozitivno vpliva na motorično učinkovitost, saj so otroci eksperimentalne skupine po finalnem testiranju v povprečju dosegali boljše rezultate v motorični učinkovitosti.
Ključne besede: motorična učinkovitost, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne dejavnosti, motorični test MOT 4–6
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 756; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Nadarjenost je pojem, ki še dandanes ni enotno opredeljen. Različni raziskovalci imajo zanj različna pojmovanja in različne razlage. Razlog za to je, ker se nadarjenost pri različnih posameznikih navzven nikoli ne izkazuje na enak način, saj smo si med seboj vsi različni – tudi nadarjeni. Ker se nadarjenost izkazuje na toliko različnih načinov, jo je težko prepoznati. Še posebej težko nadarjenost prepoznamo pri predšolskih otrocih. Zanje ne moremo uporabljati standardnih testov, ki jih uporabljamo za odrasle, zato moramo strategije in načine dela prilagoditi otroku, njegovi starosti in sposobnostim. Obstaja veliko alternativnih pristopov, ki se jih za ugotavljanje nadarjenosti lahko poslužujemo. Eno izmed področji, na katerem pri otrocih lahko prepoznamo nadarjenost, je socialno-emocionalno področje. Kadar starši, vzgojitelji oz. katera koli oseba blizu otroka opazi, da je otrok na socialno-emocionalnem področju nadarjen, je pomembno, da se o tem seznani vse, ki čas preživljajo z otrokom. Nadarjeni otroci imajo nekatere značajske lastnosti, po katerih se razlikujejo od svojih nenadarjenih vrstnikov. Samo s poznavanjem teh, bomo otroka lahko razumeli, mu nudili oporo, ki jo potrebuje in mu pomagali svoje potenciale razviti do mere, ki jo otrok premore. Diplomsko delo nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo raziskali pojem nadarjenost in ga opredelili, opisali splošne značilnosti nadarjenih predšolskih otrok, opisali prepoznavanje nadarjenosti pri predšolskih otrocih, se dotaknili področij nadarjenosti pri otrocih, natančneje opisali področje socialne in emocionalne nadarjenosti ter našteli nekaj načinov in strategij dela z nadarjenimi otroki na socialnem in emocionalnem področju. V empiričnem delu smo opredelili namen naše diplomske naloge oz. projekta, ki smo ga v okviru le-te tudi izvedli in si postavili nekaj raziskovalnih vprašanj in hipotez. Opredelili smo tudi raziskovalne metode, vzorce, postopke zbiranja in obdelave podatkov. V praktičnem delu, pa smo opisali projekt »Igrajmo se skupaj!«, ki smo ga izvedli v vrtcu in ga evalvirali. S projektom smo želeli prikazati enega izmed načinov, ki ga lahko uporabimo v vrtcu za razvijanje socialno-emocionalnih sposobnosti otrok in prepoznavanja nadarjenih na tem področju.
Ključne besede: nadarjenost, predšolski otrok, socialno-emocionalno področje, strategije dela, načini dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 726; Prenosov: 135
Celotno besedilo (736,63 KB)

Opis: Zaključno delo z naslovom Načrtovanje in izvajanje plesne dramatizacije v vrtcu je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili predvsem na obravnavo določene tematike in njenih definicij. Zajeli smo poglavja o plesni vzgoji, metode in oblike dela, definirali smo plesno dramatizacijo in njen vpliv na otroka, načrtovanje in izvajanje le-te v vrtcih, ob tem opisali tudi metodični postopek, ustvarjalni proces in scensko uprizoritev. Poudarili smo tudi vlogo vzgojitelja z vidika spodbujanja ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih. V empiričnem delu smo raziskali načrtovanje in izvajanje plesne dramatizacije v vrtcih. Pri tem nas je zanimalo, kako pogosto se oblike plesne dramatizacije v vrtcih načrtujejo in izvajajo, na kakšen način jih vzgojitelji načrtujejo, s kakšnimi težavami se ob tem spopadajo, na kaj pri izvajanju plesne dejavnosti dajejo poudarek, prav tako pa nas je zanimalo, kako se vzgojitelji ocenjujejo glede na lastno usposobljenost za pripravo plesne dramatizacije. V raziskavo smo vključili 113 vzgojiteljev predšolskih otrok. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, le-te pa nato obdelali s programom SPSS.
Ključne besede: plesna dramatizacija, načrtovanje, izvajanje, predšolski otrok, plesna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 750; Prenosov: 135
Celotno besedilo (942,58 KB)