| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 432
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba odpadnega materiala za izdelavo različnih vrst lutk v vrtcu : diplomsko delo
Kaja Pešec, 2023, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je osredotočeno na uporabo odpadnega materiala za izdelavo različnih vrst lutk v vrtcu. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del vsebuje pregled obstoječe literature, kjer je bila uporabljena deskriptivna metoda. Praktični del vključuje načrtovanje, izvedbo in evalvacija projekta. Projekt je bil izveden v vrtcu z otroki, starimi od treh let naprej. Projekt je sestavljen iz več priprav dejavnosti, ki vključujejo pripovedovanje različnih zgodb na okoljevarstveno tematiko, predstavitev posameznih vrst lutk, izdelavo posameznih vrst lutk v skladu s posameznimi zgodbami in igro z izdelanimi lutkami. Cilj diplomskega dela je otrokom predstaviti odpadni material kot dober material za izdelavo različnih vrst lutk in jim omogočiti igro in animacijo lutk v lutkovnem kotičku. Zastavljeni cilji so bili uresničeni s pomočjo načrtovanja in izvedbe projekta z otroki, ki so iz odpadnega materiala izdelali lutke različnih vrst in se preizkusili v animaciji.
Ključne besede: izdelava lutk, lutka, odpadni material, predšolski otrok, reciklaža
Objavljeno v DKUM: 25.08.2023; Ogledov: 146; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

2.
Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori : diplomsko delo
Zala Šešerko, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori« je v teoretičnem delu naloge predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka, njegove faze, stopnje ter dejavniki, gibalne sposobnosti in motorične kompetence predšolskih otrok. Predstavljen je tudi vrtec Marie Montessori, pedagogika montessori in področje gibanja v pedagogiki montessori. V empiričnem delu je bilo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije otrok vrtca Hiša otrok – vrtec Montessori v Mariboru z baterijo testov MOT 4-6 ugotovljeno, da imajo najboljšo motorično kompetenco otroci v starosti med 4 leti in 6 meseci ter 4 leti in 11 meseci – razlika med starostnimi skupinami je statistično značilna razlika (p<0,05). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo boljšo motorično kompetenco dečki – razlika med spoloma ni statistično značilna (p>0,05).
Ključne besede: Motorična kompetenca, gibalni razvoj, predšolski otrok, pedagogika montessori, motorični test MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 92; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (894,45 KB)

3.
Opažanja vzgojiteljev glede pomena okolja za razvoj otrokove samostojnosti : magistrsko delo
Mojca Dominik, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela Opažanja vzgojiteljev glede pomena okolja za razvoj otrokove samostojnosti je preveriti opažanja vzgojiteljev mariborskega montessori vrtca »Hiša otrok« glede pomena okolja za razvoj otrokove samostojnosti. Termin okolje je izjemno širok pojem, saj zajema različne vrste okolij, kot so kulturno, versko, socialno, družinsko, institucionalno ipd. V magistrskem delu smo se osredotočili na okolje, zasnovano po metodi montessori. V teoretičnem delu smo razložili pojem samostojnost predšolskih otrok, na kratko opisali potek razvoja samostojnosti ter povzeli glavne značilnosti razvoja samostojnosti predšolskih otrok na področju telesno-gibalnega, spoznavnega in socialno-čustvenega razvoja. V nadaljevanju smo opisali vpliv okolja in vpliv odraslega, ki sta medsebojno neločljivo povezana. Ker smo se osredotočili na montessori okolje, smo na koncu opredelili še montessori pedagogiko ter vlogo montessori okolja. V empiričnem delu smo z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja naredili raziskavo in prikazali ugotovitve, da vzgojitelji montessori vrtca na podlagi opažanj verjamejo v okolje pripravljeno po montessori metodi kot spodbujajoče za razvoj otrokove želje po neodvisnosti, za razvoj socialno-čustvene samostojnosti ter za razvoj govornih sposobnosti. Analiza pridobljenih podatkov je pokazala tudi, da vzgojitelji ocenjujejo omogočanje samostojnosti kot najpomembnejši dejavnik okolja za razvoj samostojnosti predšolskega otroka ter opažajo pozitiven vpliv usklajenosti vrtčevskega in družinskega okolja.
Ključne besede: Montessori, pomen okolja, spodbudno okolje, predšolski otrok, samostojnost.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 75; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

4.
Prepoznavanje revščine v okolju predšolskega otroka : diplomsko delo
Larisa Toš, 2023, diplomsko delo

Opis: Revščina lahko pomembno zaznamuje otroka in njegovo družino. Pomembno je, da poznamo, kako se revščina kaže in kakšne oblike pomoči lahko nudimo posameznikom, ki se z njo srečujejo. Zaradi soočanja z revščino lahko ima otrok slabši razvoj, kar pa vpliva na njegovo nadaljnje življenje. Takšni otroci so pogosto socialno izključeni. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena revščina, kakšen je vpliv revščine na predšolskega otroka in na njegovo družino ter kakšno pomoč lahko nudimo predšolskemu otroku in njegovi družini, ki se sooča z revščino. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev, ki smo jih izvedeli z zaposlenimi iz različnih Centrov za socialno delo. Zanimalo nas je, kako zaposleni na Centru za socialno delo prepoznavajo revščino v okolju predšolskega otroka in kakšno pomoč nudijo otroku in njegovi družini. Glede na pridobljene rezultate ugotavljamo, da zaposleni na Centru za socialno delo revščino prepoznavajo na podlagi otrokovega vedenja, zunanjega videza, vključevanja v družbo. Prepoznavajo jo predvsem preko otrokovih staršev. Otroku nudijo pomoč posredno, preko njihovih staršev. Pri tem pa jim pomagajo različne institucije in organizacije.
Ključne besede: predšolski otrok, revščina, Center za socialno delo, družina, pomoč
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 125; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (815,99 KB)

5.
Primerjava učinka vadbene ure in vadbe po želji otrok na spretnosti z žogo : diplomsko delo
Nika Muzel, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu primerjamo učinkovitost usvajanja spretnosti z žogo pri otrocih z vadbeno uro (strukturirana gibalna dejavnost) in z dejavnostjo po želji otrok (nestrukturirana gibalna dejavnost). V teoretičnem delu je opisan gibalni razvoj otroka in razvoj njegove grobe motorike s pripadajočimi raziskavami. Predstavljene so temeljne gibalne spretnosti, vadbena ura in vadba po želji otrok kot različni organizacijski obliki dela v predšolskem obdobju. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem vzorcu otrok iz Vrtca Mavrica Vojnik, starih od štiri do šest let. Na osnovi rezultatov, pridobljenih z raziskavo, smo ugotovili, da sta za delo v predšolskem obdobju pomembna tako vadbena ura kot dejavnost po želji otrok. Za nekatere spretnosti z žogo je učinkoviteje, če jih otroci usvajajo preko vadbene ure, pri drugih pa se učinkovitost poveča, če otrokom ponudimo pripomočke in imajo priložnost, da sami spoznavajo gibanje.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, vadbena ura, vadba po želji otrok
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 75; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
Lutkovne igre na vrtčevskem igrišču : diplomsko delo
Nives Medved, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo izpostavlja lutko. Poleg njenih značilnosti in posebnosti smo se v največji meri osredotočali na vlogo otroka skozi proces projektnega dela, v sklopu katerih otrok uri in preizkuša prvine lutkovnega gledališča na vrtčevskem travnatem igrišču. Otroci so prvine lutkovnega gledališča prilagoditi v naravnem okolju ter med procesom ustvarili primere lutkovnih iger ali predstav ob upoštevanju lutkovnih in gledaliških značilnosti v različnih prostorih vrtčevskega travnatega igrišča. V teoretičnem delu smo navedli ključna teoretična izhodišča, ki se jih moramo zavedati ob tem, ko lutko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces ter nakazali smernice projektnega dela. V praktičnem delu smo po etapah projekta izvedli projektno delo. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja ter metodo praktičnega dela. Na podlagi opazovanja otrok, ki so sodelovali v projektnem delu, potrjujemo prilagoditev otrokove lutkovne igre v naravnem okolju do te mere, ki jo posameznik za želeno igro potrebuje. Otroci, ki so sodelovali v projektnem delu, so bili predhodno skozi dnevno rutino seznanjeni z uporabo lutk, kar je predstavljalo osnovo za nadgraditev znanj in izvajanje izzivov v naravi ter preizkus lastnosti materialov, s katerimi so rokovali. Na podlagi opazovanja ocenjujemo, da je za lutkovno igro, ki je dobro zastavljena, otrok pripravljen prilagoditi prostor ter vse elemente, ki jih želi vpeljati ob močni veri v svojo lutko.
Ključne besede: kreativnost, izkustveno učenje, predšolski otrok, lutkovne tehnike, lutkovno gledališče
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 171; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

7.
Načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcu v prvem starostnem obdobju : diplomsko delo
Lina Košič, 2023, diplomsko delo

Opis: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4-6 let starih otrok : diplomsko delo
Pika Kuselj, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4–6 let starih otrok je v sklopu teoretičnega dela predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka z opisanimi fazami in njegovimi dejavniki. V nadaljevanju je opisana tudi gibalna učinkovitost ter vloga gibalnih dejavnosti, ki nanjo vplivajo. V empiričnem delu smo z uporabo baterije testov MOT 4–6, izvedli pedagoški eksperiment in spremljali motorično učinkovitost predšolskih otrok, v obdobju petih mesecev. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok so predstavljali otroci dveh skupin vrtca Krško. Razdeljeni so bili v eksperimentalno in kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali dvakrat, in sicer ob začetku in koncu raziskave ter za eksperimentalno skupino med testiranjema izvajali dodatno gibalno zaposlitev. Namen pedagoškega eksperimenta je bil raziskati vlogo načrtovanih gibalnih dejavnosti pri motorični učinkovitosti. Raziskava je sledila zastavljenemu cilju, ugotoviti, ali obstaja pomembna razlika v gibalni učinkovitosti otrok z dodatno gibalno zaposlitvijo in tistimi, ki vanjo niso bili vključeni. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da sta v motorični učinkovitosti med inicialnim in finalnim testiranjem napredovali tako kontrolna kot tudi eksperimentalna skupina. S pomočjo raziskave smo ugotovili tudi, da dodatna gibalna zaposlitev pozitivno vpliva na motorično učinkovitost, saj so otroci eksperimentalne skupine po finalnem testiranju v povprečju dosegali boljše rezultate v motorični učinkovitosti.
Ključne besede: motorična učinkovitost, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne dejavnosti, motorični test MOT 4–6
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

9.
Program Mali sonček in njegov vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok : diplomsko delo
Katja Ovčar, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Program Mali sonček in njegov vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok smo v okviru teoretičnega dela predstavili posamezne gibalne sposobnosti, kako lahko vplivamo na njihov razvoj ter sam program Mali sonček in njegove stopnje. Namen diplomskega dela z naslovom Program Mali sonček in njegov vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok je bilo raziskati, ali vsebine, ki se izvajajo v okviru programa Mali sonček, vplivajo na razvoj gibalnih sposobnosti pri otrocih. Cilj pa je bil ugotoviti, kako razvite so gibalne sposobnosti otrok, vključenih v program Mali sonček, in otrok, ki v program niso vključeni. V okviru diplomskega dela smo izvedli empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 15 otrok iz dveh vrtcev, vrtca Velenje in vrtca Pernica, v starosti od 4 do 6 let. Otroke smo testirali dvakrat v obdobju 5 mesecev z 10 motoričnimi testi. Sodelovali pa sta tudi vzgojiteljici obeh skupin otrok, s katerimi smo izvedli krajši intervju, ki je vseboval 6 vprašanj. Rezultati so pokazali, da so otroci iz vrtca Velenje pri večini testov dosegli boljše rezultate kot otroci iz vrtca Pernica. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili tudi, da sam program Mali sonček ne vpliva veliko na razvitost vseh gibalnih sposobnostih pri otrocih.
Ključne besede: program Mali sonček, gibalne sposobnosti, predšolski otrok, intervju, motorični testi
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 262; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju : diplomsko delo
Taja Repič, 2023, diplomsko delo

Opis: Nadarjenost je pojem, ki še dandanes ni enotno opredeljen. Različni raziskovalci imajo zanj različna pojmovanja in različne razlage. Razlog za to je, ker se nadarjenost pri različnih posameznikih navzven nikoli ne izkazuje na enak način, saj smo si med seboj vsi različni – tudi nadarjeni. Ker se nadarjenost izkazuje na toliko različnih načinov, jo je težko prepoznati. Še posebej težko nadarjenost prepoznamo pri predšolskih otrocih. Zanje ne moremo uporabljati standardnih testov, ki jih uporabljamo za odrasle, zato moramo strategije in načine dela prilagoditi otroku, njegovi starosti in sposobnostim. Obstaja veliko alternativnih pristopov, ki se jih za ugotavljanje nadarjenosti lahko poslužujemo. Eno izmed področji, na katerem pri otrocih lahko prepoznamo nadarjenost, je socialno-emocionalno področje. Kadar starši, vzgojitelji oz. katera koli oseba blizu otroka opazi, da je otrok na socialno-emocionalnem področju nadarjen, je pomembno, da se o tem seznani vse, ki čas preživljajo z otrokom. Nadarjeni otroci imajo nekatere značajske lastnosti, po katerih se razlikujejo od svojih nenadarjenih vrstnikov. Samo s poznavanjem teh, bomo otroka lahko razumeli, mu nudili oporo, ki jo potrebuje in mu pomagali svoje potenciale razviti do mere, ki jo otrok premore. Diplomsko delo nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo raziskali pojem nadarjenost in ga opredelili, opisali splošne značilnosti nadarjenih predšolskih otrok, opisali prepoznavanje nadarjenosti pri predšolskih otrocih, se dotaknili področij nadarjenosti pri otrocih, natančneje opisali področje socialne in emocionalne nadarjenosti ter našteli nekaj načinov in strategij dela z nadarjenimi otroki na socialnem in emocionalnem področju. V empiričnem delu smo opredelili namen naše diplomske naloge oz. projekta, ki smo ga v okviru le-te tudi izvedli in si postavili nekaj raziskovalnih vprašanj in hipotez. Opredelili smo tudi raziskovalne metode, vzorce, postopke zbiranja in obdelave podatkov. V praktičnem delu, pa smo opisali projekt »Igrajmo se skupaj!«, ki smo ga izvedli v vrtcu in ga evalvirali. S projektom smo želeli prikazati enega izmed načinov, ki ga lahko uporabimo v vrtcu za razvijanje socialno-emocionalnih sposobnosti otrok in prepoznavanja nadarjenih na tem področju.
Ključne besede: nadarjenost, predšolski otrok, socialno-emocionalno področje, strategije dela, načini dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (736,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici