1. Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka : diplomsko deloZoja Kac, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature na splošno opredelili pojem komunikacije, opisali besedno in nebesedno komunikacijo in opredelili pedagoško komunikacijo ter predstavili pomen povratnih informacij, poslušanja, pohvale in kritike ter pozitivnega verbalnega okolja. V nadaljevanju smo se posvetili samopodobi predšolskega otroka. Pojasnili smo pojem samopodobe, njen razvoj in pomen za posameznika ter se nato usmerili k samopodobi predšolskega otroka. Opredelili smo samopodobo vzgojitelja in njegovo vlogo pri razvoju samopodobe predšolskih otrok in našteli nekaj strategij za razvijanje pozitivne samopodobe. Nato smo povzeli vpliv komunikacije vzgojitelja na razvoj samopodobe predšolskih otrok.
V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev z diplomiranimi vzgojitelji in vzgojiteljicami predšolskih otrok iz štirih različnih vrtcev Savinjske regije. Zanimalo nas je, kako vzgojiteljeva komunikacija vpliva na razvoj samopodobe predšolskih otrok. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da vzgojitelji, vključeni v raziskavo, menijo, da komunikacija pomembno vpliva in lahko spodbuja ali zavira razvoj samopodobe predšolskega otroka.
Ključne besede: pedagoška komunikacija, samopodoba, vzgojitelj, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Razvoj gibalnih sposobnosti s pomočjo jahalnega programa za predšolske otroke : diplomsko deloGlorija Marušič, 2024, diplomsko delo Opis: Povezanost med ljudmi in živalmi ima velik pomen. Ljubezen do njih se izraža že v zgodnjem otroštvu. V mnogih primerih otrok od rojstva odrašča z živaljo. Že v samih vrtcih so živali vključene v razne programe in neredko se zgodi, da otroke živali obiščejo v skupini ali pa živali skupina obišče v njihovih življenjskih prebivališčih.
Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, ali je jahalni program v predlagani obliki primeren za predšolske otroke in koliko pripomore k razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti, kot sta v našem primeru ravnotežje in koordinacija. Glavni cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, v kolikšni meri jahalni program pripomore k razvoju gibalnih sposobnosti predšolskih otrok in ugotoviti, v kolikšni meri otroci že poznajo konja in osnove jahanja. Tekom opravljanja raziskave za diplomsko delo smo preverili tudi nekaj vaj, in sicer kako lahko izboljšamo ravnotežje in koordinacijo z vajami na konju, ki pripomorejo h gibalnemu razvoju predšolskega otroka. Opredelili smo tudi sam potek učenja jahanja mlajših otrok in posamezne faze, ki jih mora poznati vsak jahač oziroma učitelj jahanja. Sam potek vaj in faze se med seboj dopolnjujejo, tako da lahko otrok postopoma napreduje, ne da bi bila kakšna vaja prezahtevna oziroma prelahka, saj bi s tem lahko dosegli slabši rezultat. S pridobivanjem podatkov ob opazovanju otrok smo prišli do zaključka, da otroci postopoma z vajami in vztrajnostjo napredujejo in izboljšujejo gibalne sposobnosti, vendar za to potrebujejo več časa, saj v obdobju enega tedna ne pokažejo velikega napredka. Potrebno je tudi upoštevati, da sama teorija o pristopu h konju in delu s konjem ni takšna, kot je opisana, ker je potrebno upoštevati tudi otroka in njegov interes, njegov pristop in samo sprejemanje "velike živali", ki stoji pred njim. Marsikdo ima veliko željo, da bi imel nekega dne stik s konjem, a ima vendarle pomisleke, ko pride do tega, saj se sprašuje, kaj vse se lahko zgodi in si ne upa konja niti pobožati. Vendar, če pri tem uporabljamo primeren pristop, lahko željo v človeku oz. otroku spodbudimo in mu pomagamo prebroditi strah, ki ga tisti trenutek obdaja oz. doživlja.
Za učenje jahanja mlajših otrok moramo vsekakor izhajati iz otrokove razvojne stopnje in morfoloških značilnosti, upoštevati moramo otrokove že usvojene gibalne sposobnosti in obenem vključiti v proces način učenja tako konja kot tudi otroka, saj se med seboj razlikujejo glede dojemljivosti gibalnih nalog.
Ključne besede: konj, predšolski otrok, pomen jahanja, razvoj gibalnih sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,41 MB) |
3. Predšolski otroci in njihov odnos do živali : diplomsko deloUrška Režen, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Predšolski otroci in njihov odnos do živali je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanje ugotovitve strokovne literature o splošnem pomenu, ki ga imajo živali na razvoj otroka – tako pozitivne kot negativne – ter podrobneje predstavili vpliv živali na otrokov čustveni in socialni razvoj. V nadaljevanju smo opisali dejavnike, ki vplivajo na odnos otroka do živali, kot so predsodki, strah, navezanost, agresivnost, smrt ter vlogo odraslih pri razvijanju odnosa. Na koncu smo povzeli pomen živali v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter predstavili terapijo s pomočjo živali in njene pozitivne učinke. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o odnosu predšolskega otroka do živali, vključno z njihovimi odzivi na živali, skrbjo zanje, strahovi, agresivnim vedenjem, izgubo živali ter vplivom prisotnosti živali v vrtcu. Prav tako nas je zanimalo, kako se razlikuje odnos do živali glede na spol in starost otroka. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, v katerem so sodelovali starši predšolskih otrok. Po zaključku ankete smo rezultate obdelali s statističnim programom SPSS ter jih interpretirali. Rezultati so pokazali, da imajo otroci radi živali, se na bližino živali pozitivno odzovejo, sodelujejo pri skrbi za žival, do njih ne kažejo agresivnega vedenja ter pri večini otrok žival še ni bila prisotna v vrtcu.
Ključne besede: predšolski otrok, žival, čustveni razvoj, socialni razvoj, terapija s pomočjo živali
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,09 MB) |
4. Učinek neusmerjenih glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj predšolskega otroka : diplomsko deloMaja Motaln, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kako vključenost v neusmerjene in deloma vodene glasbene kotičke vpliva na pogostost pojavljanja določenih socialnih in čustvenih vedenj pri otroku. Med izvajanjem glasbenih kotičkov smo s pomočjo vnaprej pripravljenega opazovalnega lista v skupini otrok, starih od 4 do 5 let, opazovali vedenja na socialnem in čustvenem področju. Po izvedbi dejavnosti smo z otroki izvedli intervju, pri katerem so lahko delili svoje vtise in občutke o igri v glasbenem kotičku. Rezultati so pokazali, da je bil glasbeni kotiček pri otrocih zelo priljubljen in so se ga radi udeleževali. Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da so otroci izražali pozitivna čustva do drugih in do sebe. Prav gotovo lahko z igro v glasbenem kotičku spodbujamo razvoj socialnih in čustvenih veščin, saj otrok preizkuša svoje socialne spretnosti pri tem, ko mora upoštevati navodila, sodelovati z drugimi in se truditi za dobre odnose v skupini.
Ključne besede: glasbeni kotiček, glasbene dejavnosti, socialni razvoj, čustveni razvoj, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. Mnenja vzgojiteljev o medvrstniškem nasilju v vrtcu : diplomsko deloKatja Kovačič, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Mnenja vzgojiteljev o medvrstniškem nasilju v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili nasilje in njegove oblike. Podrobneje smo predstavili medvrstniško nasilje, udeležence, ki so lahko prisotni, opredelili smo medvrstniško nasilje glede na spol in vlogo ter naloge vzgojitelja. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev slovenskih, hrvaških in avstrijskih vrtcev. Raziskati smo želeli, katera vedenja otrok vzgojitelji uvrščajo v medvrstniško nasilje, katere so oblike nasilja, ki se najpogosteje pojavljajo v skupini, med katerim spolom se pojavljajo določene oblike nasilja, kateri je najpogostejši vzrok za pojav medvrstniškega nasilja, zanimalo nas je tudi, kako vzgojitelji ukrepajo, kadar se medvrstniško nasilje pojavi v skupini in na kakšen način ob pojavu le-tega sodelujejo s starši. Ugotovili smo, da se v vrtcih v večji meri pojavlja fizično nasilje in da največ anketirancev ravno »pretepanje« kot vedenje otroka uvršča k medvrstniškem nasilju. Ugotovljeno je bilo, da med nobenim spolom ne prihaja do spolnega nasilja in da največ anketirancev meni, da je vzrok za pojav medvrstniškega nasilja v vrtcu nasilje v družini, kjer otrok odrašča.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, predšolski otrok, vzgojitelji, vrtec, starši
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,82 MB) |
6. Temne podlage kot izhodišče za likovne dejavnosti v predšolskem obdobju : diplomsko deloTimotej Auguštin, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Temne podlage kot izhodišče za likovne dejavnosti v predšolskem obdobju ima namen razširjenja raznolikosti likovno-vzgojne prakse z vključevanjem temnih podlag v praktično delo predšolskih otrok. To doseže z načrtovanjem in izvedbo šestih različnih likovno-vzgojnih dejavnosti v skupini otrok, starih od 4 do 6 let. Te vsebujejo uporabo raznolikih tem, motivov, tehnik ter oblik in metod dela.
Dejavnosti so nato analizirane z uporabo psihološke, pedagoško-didaktične, materialne in snovne analize, prav tako pa so analizirana dela treh otrok iz vsake dejavnosti z analizami likovnih del po razvojnem, ustvarjalnem in materialno-tehničnem kriteriju. Ugotovili smo, da uporaba temnih podlag kot izhodišče za likovne dejavnosti pozitivno vpliva na otrokovo likovno ustvarjanje, v najožjem obsegu zaradi dodatne motivacije otrok in svežega načina dela pri likovno-vzgojnem delu.
V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja ter metode kvalitativne metodologije. Podatke smo zbirali v Vrtcu "
Otona Župančiča" Slovenska Bistrica z neslučajnostnim vzorcem 20 otrok, starih od 4 do 6 let.
Ključne besede: Predšolski otrok, predšolska vzgoja, likovne dejavnosti, likovna didaktika
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,29 MB) |
7. Sociološki vidiki deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjihPatricija Bele, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava aktualni družbeni problem »sharenting«, ki je povezan z deljenjem fotografij, videoposnetkov in ostalih informacij o otrocih na družbenih omrežjih s strani staršev, sorodnikov ali prijateljev. »Sharenting« prinaša ogromno posledic, tako dobrih kot slabih, ki lahko ogrozijo otrokovo varnost. Tako smo v teoretičnem delu na podlagi strokovne literature opredelili družbena omrežja in njihov vpliv na otroke, pojasnili digitalno starševstvo ter navedli prednosti in slabosti »sharentinga«. Poleg tega smo izpostavili pomen ozaveščanja staršev o potencialnih nevarnostih in posledicah »sharentinga«. V empiričnem delu smo raziskali pogostost deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjih glede na sociodemografske razlike staršev in stopnjo zavedanja s posledicami deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjih. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom in jih obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultati so, v nasprotju s pričakovanji, pokazali, da starši redko objavljajo fotografije in videoposnetke svojih otrok na družbenih omrežjih. Ugotovili smo še, da v deljenju fotografij in videoposnetkov obstajajo manjše razlike glede na nekatere sociodemografske značilnosti staršev. Naša raziskava kaže potrebo po večjem raziskovanju in razvoju smernic za varno deljenje informacij o otrocih na spletu.
Ključne besede: sharenting, družbena omrežja, virtualna identiteta, digitalno starševstvo, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (971,73 KB) |
8. Vloga povratnih informacij pri spodbujanju otrok v okviru plesnih dejavnosti v vrtcu : diplomsko deloKarin Ribič, Nika Rudolf, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Vloga poratnih informacij pri spodbujanju otrok v okviru plesnih dejavnosti v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen diplonske naloge je spremljati odzive otrok med izvedbo plesnih dejavnosti glede na prejete tipe povratnih informacij. V diplomskem delu smo najprej skozi teorijo preučili plesno vzgojo, načrtovanje plesnih dejavnosti v vrtcu, učinek plesa na otroka in povratne informacije na podlagi strategij razvijajočega mišljenja. Nato smo dejavnosti izvedli v dveh različnih vrtčevskih skupinah. V vsaki skupini smo otrokom sproti podajali različni tip povratnih informacij, ki smo jih oblikovali na podlagi teoretičnih izhodišč oz. strategij za razvoj razvijajočega mišljenja pri predšolskem otroku.
Ključne besede: predšolski otrok, plesne dejavnosti, povratne informacije, odziv otrok
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,10 MB) |
9. Spodbujanje raziskovanja otrok z raziskovalno škatlo: petelin in kokoš, na podlagi individualnega dela in dela v tandemu : diplomsko deloLarisa Črešnar, Eva Juhart, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom "Spodbujanje raziskovanja otrok z raziskovalno škatlo:
Petelin in kokoš, na podlagi individualnega dela in dela v tandemu" temelji na
teoretičnem, praktičnem in empiričnem delu, kjer nas je zanimalo kakšne so razlike, ki se
kažejo pri predšolskih otrocih, glede na samostojnost in uspešnost. Samostojnost je
lastnost, ki bi ji morali nameniti več pozornosti in ji predvsem pri otrocih omogočati, da
se razvije v čim večji meri. Didaktični pripomoček za razvijanje samostojnosti pri
odkrivanju novega znanja so prav raziskovalne škatle. S skrbno pripravljeno in podrobno
opisano raziskovalno škatlo je rokovalo 20 otrok, starih od 3 do 6 let. Od tega je bilo 10
otrok vključenih v individualno obliko dela, 10 otrok pa v tandemsko obliko dela. Otroci
so bili med raziskovanjem motivirani in so z zanimanjem pristopili k reševanju nalog
raziskovalne škatle. Rezultati opazovanja otrok so pokazali, da so bili le-ti uspešni in
samostojni tako pri individualni obliki dela kot tudi pri delu v tandemu, kar pomeni, da je
raziskovalna škatla primerna za otroke drugega starostnega obdobja.
Ključne besede: raziskovanje, petelin, kokoš, predšolski otrok, individualno delo, delo v
tandemu
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 31; Prenosov: 50
Celotno besedilo (4,67 MB) |
10. Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobjuJanja Ramšak, 2024, diplomsko delo Opis: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 636; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,35 MB) |
