| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 403
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenjski slog predšolskega otroka v času covida-19 : diplomsko delo
Tadeja Šmigoc, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Življenjski slog predšolskega otroka v času covida-19 sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej opredeljen covid-19 in ukrepi ter omejitve vezane na koronavirusno bolezen. Nadalje smo opredelili življenjski slog in vplive covida-19 na spremembo življenjskega sloga družin. Natančno smo opisali zdravo in nezdravo prehrano, gibanje ter gibalno nedejavnost, spanje in počitek ter duševno zdravje v družini predšolskega otroka. Izpostavili smo tudi posledice nezdrave prehrane in gibalne nedejavnosti na otroka. V empiričnem delu smo raziskali, kakšen je bil življenjski slog predšolskih otrok v obdobju epidemije. Zanimalo nas je, ali so starši seznanjeni z zdravim in nezdravim življenjskim slogom ter s posledicami le-tega. Raziskali smo, kako je covid-19 vplival na prehrano, gibanje, spanje in duševno zdravje predšolskih otrok. Želeli smo ugotoviti, ali so spremembe, ki jih je povzročil covid-19, na družine delovale izključno samo negativno ali tudi pozitivno. Predvsem nas je zanimalo, ali so se družine kljub omejitvam in številnim preprekam posluževale zdravega življenjskega sloga. Rezultati raziskave so pokazali, da so se ne glede na kraj bivanja in materialno stanje družin družine v obdobju epidemije posluževale zdravega življenjskega sloga. V času covida-19 je način prehranjevanja, spanje, telesna aktivnosti in duševno zdravje predšolskih otrok ostalo nespremenjeno.
Ključne besede: življenjski slog, covid-19, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 13.06.2022; Ogledov: 55; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Spretnosti ocenjevanja pri predšolskih otrocih : diplomsko delo
Suzana Pogačar, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spretnosti ocenjevanja pri predšolskih otrocih obsega teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo ocenjevanje in s tem tudi različne vrste ocenjevanja in sicer (1) ocenjevanje pri merjenju, (2) ocenjevanje pri številskih predstavah in (3) ocenjevanje pri računskih operacijah. Vsaka izmed teh treh vrst ocenjevanja opisuje strategije, s katerimi se srečujejo oziroma bi se lahko srečevali otroci v predšolskem obdobju in na razredni stopnji. Pri vsakemu ocenjevanju smo navedli izsledke raziskav, s posameznega področja. V praktičnemu delu smo predstavili dejavnosti ocenjevanja, ki so primerne za predšolske otroke. V prvih treh dneh smo izvedli dejavnosti s področja ocenjevanja pri številskih predstavah, v drugih treh dneh pa so sledile dejavnosti s področja ocenjevanja pri merjenju. Ugotovili smo, da imajo otroci kar dobro razvite spretnosti ocenjevanja, tako v okviru številskih predstav kot tudi pri merjenju.
Ključne besede: ocenjevanje, spretnosti, merjenje, števila, računske operacije, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

3.
Mnenja vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o vplivu nekaterih dejavnikov na vzgojno (ne)moč družin : diplomsko delo
Špela Lokovšek, 2022, diplomsko delo

Opis: Družina ima občutno vlogo v življenju predšolskega otroka. Potrebno je poznati dejavnike, ki vplivajo na vzgojno moč družine, in prek njih ustrezno vplivati na otroka, njegovo socializacijo in razvoj osebnosti. Predšolski otrok lahko zaradi neustrezne komunikacije v družini, nezdravih družinskih odnosov, neustreznega položaja v družini in pomanjkanja čustvenih odnosov utrpi različne stiske in strah. Pomembna je vloga in pomoč vrtca oz. strokovnih delavcev. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena družina, njeno okolje, socializacija v družini, družbeno okolje in razvoj osebnosti predšolskega otroka. Predstavljeni so nekateri dejavniki, ki vplivajo na vzgojno (ne)moč družine, čustveni in socialni razvoj ter stiske in strah predšolskega otroka. Predstavljena je vloga vrtca ter oblike pomoči vzgojiteljev in svetovalnih delavcev v primeru otrokove stiske. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev, ki smo jih izvedli z vzgojitelji in s svetovalnimi delavci iz različnih vrtcev. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o tem, kako nekateri dejavniki vplivajo na vzgojno moč oziroma nemoč družine. Glede na dobljene rezultate ugotavljamo, da večina vzgojiteljev in svetovalnih delavcev meni, da lahko dejavniki, ki vplivajo na vzgojno (ne)moč družine, vplivajo na predšolskega otroka pozitivno ali negativno.
Ključne besede: dejavniki, družinsko okolje, predšolski otrok, vplivi, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (939,31 KB)

4.
Razvoj pripovedovanja zgodbe pri 2–3 leta starih otrocih : diplomsko delo
Valentina Hudina, 2022, diplomsko delo

Opis: Otrok najbolj razvija svoj govor, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljijo ter odnos do nekaterih dejavnosti ravno v predšolskem obdobju, zato ima spodbudno okolje v tem času ogromno vlogo. Otroku moramo v vrtcu nuditi dovolj priložnosti za izražanje ter zanimive in igrive dejavnosti, ki bodo v njem spodbudile veselje do pripovedovanja. Vsak posameznik mora biti slišan, kar lahko omogočamo tudi s pogovorom in pripovedovanjem ter tako hkrati oblikujemo pozitivne in tople medsebojne odnose v oddelku. V obdobju osmih mesecev smo pet mesecev z izvajanjem nekaterih dodatnih dejavnosti otrokom nudili jezikovno-domišljijsko bogato okolje. Zanimalo nas je, ali bodo po približno osmih mesecih otroci, stari dve in tri leta, tvorili zgodbo, ali bodo v zgodbo vključili več sličic in več domišljijskih elementov in ali bodo pripovedovali dalj časa ter uporabili več besed. Prav tako nas je zanimal interes otrok za pripovedovanje, spremljali pa smo tudi posameznikovo prisotnost pri dejavnostih in tako ugotavljali, ali obstaja povezava med otrokovim napredkom ter številom izvajanih dejavnosti, pri katerih je bil posameznik prisoten. Prav tako smo opisali in evalvirali dejavnosti, ki smo jih z otroki izvajali v času med obema preverjanjema. Opazili smo velik napredek pri vseh otrocih, ki so bili prisotni pri večini izvajanih dejavnostih.
Ključne besede: Pripovedovanje, domišljija, zgodba, predšolski otrok, jezikovne dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 27; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

5.
Primerjava gozda in vrtčevskega igrišča kot strukturiranega okolja spoznavanja narave : diplomsko delo
Katja Kolman, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti bistvene razlike pri določenih vedenjih otrok v strukturirano urejenem prostoru v zaprtem vrtčevskem igrišču in v gozdu, kjer je material prosto dostopen. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili igro predšolskega otroka ter področje narave v Kurikulumu za vrtce. Podrobneje smo predstavili doživljajsko ter gozdno pedagogiko, njuno bistvo ter cilje. Natančno smo predstavili tudi odprto učno okolje in njegove vplive. V nadaljevanju smo s teoretičnega vidika prikazali gozd, drevesa ter gozdne živali. V zaključku teoretičnega dela smo raziskali področje izkustvenega učenja ter podali rezultate novejših raziskav uporabe gozda kot odprtega učnega okolja. V empiričnem delu smo predstavili način pridobivanja rezultatov ter rezultate raziskave. Pri raziskavi smo uporabili neslučajnostni raziskovalni vzorec iz konkretne populacije, in sicer 20 otrok, starih od štiri do šest let. Raziskavo smo izvedli na podlagi načrtovanih dejavnosti, ki smo jih izvajali z dvema skupinama otrok, v dveh različnih učnih okoljih. Naša opažanja, vezana na sodelovanje, vedenje ter razmišljanje otrok, smo zapisali z ocenjevalnimi listi. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, da izvajanje dejavnosti v gozdu s prosto dostopnim materialom pozitivno vpliva na otroke. Otroci so pri dejavnostih, izvedenih v gozdu, bolj sodelovalni, komunikativni, ustvarjalni in kažejo več veselja, motivacije ter navdušenja za aktivnosti. Ugotovili smo, da dejavnosti v gozdu vplivajo tudi na razvoj otroške domišljije.
Ključne besede: predšolski otrok, gozdna pedagogika, odprto učno okolje, gozd, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 53; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

6.
Značilnosti pripovedovanja šestletnikov ob ilustracijah v slikanici Janček ježek : diplomsko delo
Primož Slekovec, 2022, diplomsko delo

Opis: V okviru zaključnega dela smo preverjali značilnosti pripovedovanja šestletnikov. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili govorni razvoj v predšolskem obdobju, in sicer od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. Omenili smo tudi dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj ter kako ga spodbujamo v različnih okoljih. Poudarek smo namenili otrokovemu pripovedovanju zgodbe; koherenci in koheziji, razvoju pripovedovanja zgodbe, ter dejavnikom, ki vplivajo na pripovedovanje. Predstavili smo tudi socialne zvrsti slovenskega jezika, kjer smo izpostavili prleško narečje. V empiričnem delu je sodelovalo 12 otrok, starih 6 let. Skupaj smo prebrali ljudsko pravljico Janček ježek, nato pa so imeli 10 dni časa, da so jo doma skupaj s starši prebrali. Po dogovorjenem času so s pomočjo slikanice zgodbo pripovedovali. Njihove zgodbe smo posneli z diktafonom, jih natančno pretipkali ter jih analizirali iz različnih vidikov: obnovitev bistva vsebine zgodbe, raba knjižnega ali neknjižnega jezika, raba besednih vrst ter dolžina pripovedovane zgodbe v številu povedi. Rezultati so pričakovano pokazali, da so skoraj vsi otroci zajeli bistvo zgodbe ter da je največkrat uporabljena besedna vrsta bil samostalnik. Dolžina pripovedovanj pa je bila pod našimi pričakovanji, povprečno so otroci v svoji zgodbi uporabili 17,8 povedi. Presenetilo pa nas je, da so otroci v svojem pripovedovanju v večini uporabljali knjižni jezik in vključili le nekaj narečnih besed. Pričakovali smo, da bodo otroci veliko več govorili v narečju, saj ga v svojem vsakdanjem govoru uporabljajo večino časa.
Ključne besede: razvoj govora, pripovedovanje ob slikanici, prleško narečje, predšolski otrok, Janček ježek
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 36; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu : diplomsko delo
Urška Očko, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu bomo v teoretičnem delu pisali o tem, kaj je govor, kaj na razvoj govora vpliva ter kako se razvija. Podrobneje bomo predstavili sam razvoj govora in dejavnike, ki nanj vplivajo. Nekaj besed bomo posvetili tudi vlogi staršev in vzgojiteljev pri razvoju otrokovega govora ter kako lahko le-ti pripomorejo k boljšemu govoru in večjemu besednemu zakladu otroka. Pisali bomo tudi o razvoju posameznih glasov. Predstavili bomo govorne napake, nekaj besed pa bomo namenili tudi vajam za razgibavanje govornega aparata, ki pa jih bomo vključili v sam praktični del naše diplomske naloge. V empiričnem delu bomo preučili razvoj govora skozi pripovedovanje ob sličici ilustratorke Jelke Reichman. Prvo in drugo preverjanje bomo izvedli v razmaku treh mesecev. V vmesnem času pa bomo pripravili dejavnosti, s katerimi bomo skušali spodbujati otrokov govorni razvoj in s katerimi si bodo širili svoj besedni zaklad.
Ključne besede: predšolski otrok, razvoj jezika, spodbujanje govora, govor otrok, besedni zaklad
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 151; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

8.
Baletna predstava hrestač kot izhodišče za plesne dejavnosti v vrtcu
Anja Žlaus, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli raziskati možnosti načrtovanja in izvedbe plesnih dejavnosti v vrtcu na temo baletne predstave Hrestač. Uporabili smo klasično baletno glasbo in vsebinske motive plesov iz baletne predstave. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V teoretičnem delu smo opredelili teoretična izhodišča, na podlagi katerih smo načrtovali plesne dejavnosti. Osredotočili smo se tudi na vsebino baletne predstave Hrestač in izpostavili pomen kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V praktičnem delu so predstavljene dejavnosti in evalvacije vzgojnega dela, ki smo jih izvedli v vrtcu Anice Černe s skupino otrok, starih 4–5 let. V empiričnem delu je prikaz rezultatov naše diplomske naloge, ki smo jih pridobili s pomočjo opazovalnega lista. Pri opazovanju in sodelovanju otrok smo ugotovili, da so bile dejavnosti otrokom zanimive. Preko njih so spoznali vsebino baletne predstave Hrestač in baletno umetnost ter tako razvijali smisel za plesno kulturo. Velik vpliv na otrokov plesni izraz je imela tudi klasična baletna glasba. Z ogledom posnetkov lastnih plesov so otroci razvijali estetsko tankočutnost in sposobnost vrednotenja plesa.
Ključne besede: Balet, Hrestač, Načrtovanje, Predšolski otrok, plesna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 195; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (819,49 KB)

9.
Predšolski otrok med gibalno aktivnostjo in mobilnimi napravami : magistrsko delo
Ingrid Marovič, 2022, magistrsko delo

Opis: Sodobne raziskave kažejo, da pogostost uporabe mobilnih naprav med predšolskimi otroki strmo narašča, pogostost gibalne aktivnosti pa se zmanjšuje, kar lahko negativno vpliva na njihov razvoj in zdravje. V teoretičnem delu smo obravnavali vpliv gibalne aktivnosti in (prekomerne) uporabe mobilnih naprav na otrokov razvoj v predšolskem obdobju, posebno pozornost pa smo posvetili tudi vlogi družine in zgledu staršev, ki ga imajo pri tem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med 519 materami štiri-, pet- in šestletnih predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je bila le dobra polovica predšolskih otrok v našem vzorcu po poročanju njihovih mater gibalno aktivna vsak dan. Dečki so bili pogosteje gibalno aktivni kot deklice, pogostost gibalne aktivnosti pa je s starostjo otrok upadala. Sedmina otrok je mobilne naprave uporabljala prekomerno in tako že samo z uporabo mobilnih naprav presegala smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o priporočenem času uporabe vseh digitalnih naprav v predšolskem obdobju. Gibalno aktivnejši otroci so manj pogosto uporabljali mobilne naprave. Otroci gibalno aktivnejših mater so bili tudi sami gibalno aktivnejši. Mobilne naprave so pogosteje uporabljali otroci, katerih matere so jih tudi same uporabljale pogosteje. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v sklepnem delu magistrskega dela podali smernice za ozaveščanje staršev o vplivu gibalne aktivnosti in uporabe mobilnih naprav na razvoj predšolskih otrok ter možnosti za nadaljnje, bolj poglobljeno raziskovanje obravnavane tematike.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, mobilne naprave, vloga družine, zgled staršev
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 219; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

10.
Piagetovi poskusi na predoperativni stopnji v povezavi z naravoslovjem v vrtcu : diplomsko delo
Anja Segeri, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Piagetovi poskusi na predoperativni stopnji v povezavi z naravoslovjem v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo kognitivnega razvoja po Piagetu, njegovo metodo opazovanja, t. i. klinični intervju, glavne dejavnike razvoja mišljenja, Piagetove štiri stopnje kognitivnega razvoja ter natančneje predstavili tudi tri miselne značilnosti (konzervacijo, seriacijo in klasifikacijo), ki predstavljajo glavno temo diplomskega dela. Navedli smo tudi nekaj kritik Piagetove teorije, ki smo jih podkrepili tudi z ugotovitvami sodobnih raziskav na tem področju. V teoretičnem delu smo nekaj besed namenili zgodnjemu naravoslovju, saj je razumevanje naravoslovnih postopkov odvisno od miselnih sposobnosti otroka. V praktičnem delu smo izvedli raziskavo z namenom, da praktično preverimo Piagetove poskuse na sodobnih otrocih in preverimo, ali so kakšne razlike z njegovimi spoznanji. V raziskavo je bilo vključenih 45 otrok, starih od štiri do sedem let. Z vsakim otrokom smo individualno izvedli Piagetove poskuse konzervacije (števila, dolžine, tekočine, površine, diskontinuirane količine in teže), seriacije, klasifikacije in multiple klasifikacije. Na osnovi rezultatov naše raziskave, ki smo jih predstavili v empiričnem delu, smo prišli do ugotovitve, da so sodobni otroci sposobni reševati Piagetove naloge konzervacije, seriacije, klasifikacije in multiple klasifikacije prej, kakor je to predvideval Piaget.
Ključne besede: Jean Piaget, predoperativna stopnja, predšolski otrok, naravoslovje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici