| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 447
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Komunikacija s preprostimi lutkami : diplomsko delo
Antonija Mulej, 2024, diplomsko delo

Opis: Komunikacija predstavlja veliko vlogo pri razvoju otroka, zato je pomembno, da jo krepimo in izvajamo na primeren način. Lutke so ena izmed najbolj efektivnih načinov, kako pri otroku spodbudimo njegovo komunikacijo, saj se lahko z lutko poistoveti in ji popolnoma zaupa. Pri komunikaciji z lutko krepimo razvoj govora, domišljijo ter socialne veščine, saj lahko otroku preko nje predstavimo različne življenjske situacije, preko katerih se nauči komunicirati. Lutka se lahko uporablja v vrtcu tako v jutranjem krogu, kot pri vsakodnevnih dejavnostih. Če si otrok izdela lutko sam, ima le ta zanj še toliko večji pomen, saj dobi občutek, da je to njegovo in je vanjo vložil veliko truda. Z zaključnim delom Komunikacija s preprostimi lutkami smo želeli prikazati, kako lutke vplivajo na komunikacijo pri otrocih. Izvedli smo lutkovne delavnice, kjer so si otroci izdelali improvizirane lutke. Za vsako lutko jim je bila predstavljena neka situacija, o kateri so se z lutko pogovarjali. Otroke smo opazovali in si zapisovali njihove odgovore. Zastavili smo si cilje, s katerimi smo želeli doseči, da bi otrokom predstavili različne uporabe lutke, jim predstavili lutko kot sredstvo komunikacije ter jih seznanili z različnimi lutkovnimi tehnikami. Usmerjali smo jih skozi celoten proces izdelave lutk tako, da smo jim omogočili prosto pot domišljije pri samem ustvarjanju. Velik poudarek pa je bil na spodbujanju komunikacije z izdelanimi lutkami. Zadani cilji so bili doseženi, saj so otroci spoznali načine uporabe lutke in jih tudi sami znali animirati. Z lutkami so skozi celotne delavnice komunicirali med seboj in s tem krepili svoj govor. Pri samem ustvarjanju so imeli prosto pot in so lahko izbirali med različnimi materiali.
Ključne besede: predšolski otrok, lutke, komunikacija, izdelovanje lutk, pogovor
Objavljeno v DKUM: 04.06.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

2.
Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko delo
Iza Smeh, 2024, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
Pričakovanja staršev kot vir stresa pri predšolskem otroku : diplomsko delo
Klara Krajnc, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja staršev kot vir stresa pri predšolskem otroku je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili temeljne značilnosti stresa in stresorjev, opisali, kako stres pri predšolskem otroku prepoznamo, s kakšnimi strategijami ga skušamo obvladovati, opredelili situacije, ki lahko predšolskim otrokom povzročajo stres in kakšno vlogo imajo pri tem odrasli, oziroma kako lahko predšolskemu otroku pomagajo pri soočanju s stresnimi situacijami. Po kratki opredelitvi stresa pa smo se posvetili enemu izmed faktorjev, ki lahko predšolskemu otroku povzroča stres. To so pričakovanja staršev. V tem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili, kaj sploh so pričakovanja. Nato pa smo povzeli, kako lahko odrasli otroku pomagamo pri doseganju pričakovanj, in opisali vpliv različnih dejavnikov vzgoje pri zastavljanju realnih in optimalnih pričakovanj. V empiričnem delu naloge smo raziskali, ali pričakovanja staršev vplivajo na predšolskega otroka in ali mu povzročajo stres. Zanimalo nas je, kakšna pričakovanja imajo starši, ali izhajajo iz otroka (njegovih sposobnosti, spretnosti in želja). Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, dobljene podatke pa nato obdelali s pomočjo programa SPSS in jih interpretirali. Ugotovili smo, da imajo starši predšolskih otrok najvišja pričakovanja na področju jezika, družbe in gibanja. Ta področja so v predšolskem obdobju najpomembnejša. Vendar visoka pričakovanja spremljajo tudi posledice. Veliko staršev od otrok pričakuje veliko, v uresničevanje pričakovanj pa ne bi vložila veliko truda. Obstaja tudi druga skrajnost, kjer so starši pri uresničevanju pričakovanj tako zagnani, da stresa pri otroku sploh ne zaznajo.
Ključne besede: predšolski otrok, pričakovanja staršev, stres pri predšolskem otroku
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 249; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka : diplomsko delo
Anamarija Peček, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna. Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 208; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
Analiza igre in učenja na prostem z elementi tvegane igre : diplomsko delo
Eva Ocepek, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili pomen preživljanja časa na prostem, prav tako pa se bomo oprli tudi na tvegano igro, ki otrokom omogoča pridobivanje ključnih spretnosti in izkušenj. V teoretičnem delu bomo na podlagi različnih avtorjev raziskali igro in učenje na prostem v naravnem okolju in na igrišču, vlogo vzgojitelja, igre ob različnih letnih časih in vremenu, kakšne ovire se na prostem pojavljajo ter kako igra vpliva na gibalni razvoj. Osredotočili pa bi se tudi na tvegano igro, njen pomen, kategorije, vlogo vzgojitelja ter varnost in vzroke za morebitne poškodbe. V empiričnem delu pa bomo predstavili podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom ter primerjali dobljene informacije z že opravljeno raziskavo Kosa in Jermana (2013). Poleg primerjave podatkov pa bomo z anketnim vprašalnikom preverili tudi mnenja slovenskih vzgojiteljev o tvegani igri. Pri anketnem vprašalniku je sodelovalo 139 vzgojiteljev/ic in pomočnikov/ic vzgojiteljev/ic z območja celotne Slovenije. Na podlagi anketnega vprašalnika lahko ugotovimo, da anketiranci prepoznajo vrednost preživljanja časa v naravnem okolju, kar kaže na ozaveščenost o pomembnosti naravnih izkušenj za otroke. Prav tako pa se opazi razumevanje pomena in koristi tvegane igre za razvoj otrok in hkrati potrebo po ustvarjanju varnega okolja za tovrstno igro.
Ključne besede: predšolski otrok, otroško igrišče, naravno okolje, tvegana igra, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča : diplomsko delo
Eva Potočnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča« je bilo zasnovano z namenom, da otroci spoznajo zelišča, njihovo uporabo in gojenje. Diplomsko delo je strukturirano v teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, pomen začetnega naravoslovja v predšolskem obdobju ter integracijo vrta in vrtnarjenja v učni načrt, skupaj z vlogo vzgojitelja. Predstavili smo povezanost otrok z naravo, razvoj odgovornega odnosa do nje in opisali zelišča, ki so jih spoznavali otroci. V praktičnem delu smo se osredotočili na izkustveno učenje in izvedli projekt, ki je trajal en mesec in pri katerem so otroci ves čas aktivno sodelovali, opazovali in preko svojih lastnih izkušenj spoznavali zelišča. Skozi celoten projekt nas je spremljala ročna lutka, ki je otrokom uspešno pričarala zanimivo zeliščno potovanje. Zastavljala jim je vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter jih s tem spodbudila h kreiranju lastnih zamisli in raziskovalnemu razmišljanju. Ugotovili smo, da je izkustveno učenje, pri katerem je otrok ves čas aktivno ključen, pripomoglo k temu, da so otroci postali bolj sodelovalni, sproščeni, komunikativni, pri aktivnostih pa so kazali višji nivo motivacije in veselja kot sicer.
Ključne besede: predšolski otrok, izkustveno učenje, narava, vrt, zelišča.
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 366; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

7.
Reševanje konfliktov v vrtcu s pomočjo igre : diplomsko delo
Patricija Rožej, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Reševanje konfliktov v vrtcu s pomočjo igre je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature najprej opredelili, kaj konflikti sploh so, zakaj nastanejo in kako jih lahko najučinkoviteje razrešimo. V nadaljevanju smo nekaj pozornosti namenili igri, torej temu, kaj je igra, katere vrste iger poznamo, kako igre vplivajo na sam razvoj otroka in kakšno vlogo imajo pri igri vzgojitelji. Ker pa smo si za diplomsko nalogo izbrali praktično delo, smo na kratko opredelili še projektno delo, ki smo ga v vrtcu tudi izvedli. V empiričnem delu diplomske naloge smo zapisali svoja opažanja pri izvedbi projektnega dela v vrtcu. V okviru tega projektnega dela smo v vrtcu z otroki izdelali igro, s pomočjo katere so otroci samostojno poskušali reševati nastale medsebojne konflikte. Izdelavi te igre in njenemu preizkusu smo namenili pet dni. Najprej smo spoznali različna čustva, nato smo se pogovorili o aktivnostih, ki pomagajo pri reševanju konfliktov, ter jih narisali, tretji dan smo igro preizkusili s pomočjo konfliktnih situacij, naslednji dan so otroci ves dan sami uporabljali igro in zadnji, peti dan, smo skupaj izvedli še evalvacijo nastale igre.
Ključne besede: čustva, igra, konflikti, predšolski otrok, projektno delo
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 365; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (852,87 KB)

8.
Temeljne gibalne spretnosti z žogo predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Nadja Štopfer, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izbrali 7 spretnosti z žogo in ugotavljali, pri katerem letu jih otrok obvlada. Z vidika grobe motorike spretnosti z žogo zajemajo metanje, udarjanje in lovljenje, ki smo jih preverili z naslednjimi nalogami: soročni udarec s kijem, udarjanje žoge na mestu, lovljenje žoge, brca žoge, met žoge nad glavo in met žoge spodaj. V študiji je po podpisanem soglasju staršev sodelovalo 154 predšolskih otrok, starih med 3 in 6 let (28 otrok starih 3 leta; 17 starih 3,5; 17 starih 4 leta; 19 starih 4,5; 25 starih 5 in 35 starih 6 let). Za preverjanje spretnosti z žogo je bil uporabljen standardiziran merki protokol iz TGMD-3. Otroke se je pri izvajanju nalog snemalo. Podatki kažejo, da večina otrok v prvih treh letih še ni dosegla popolnega obvladovanja izbranih spretnosti z žogo. Vendar pa se v naslednjem triletju postopoma izboljšujejo in pridobivajo različne spretnosti z žogo, pri čemer večina doseže obvladovanje teh izbranih spretnosti.
Ključne besede: spretnosti z žogo, predšolski otrok, groba motorika
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 289; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka : diplomsko delo
Teja Mulec, 2023, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka je bil namen raziskati, kako gibanje v naravi vpliva na gibalni razvoj otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen gibanja za otroka, gibalni razvoj otroka na splošno in v drugem starostnem obdobju, dejavniki, ki vplivajo na otrokov gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, gibanje v naravi in gibalne dejavnosti v naravi v zimskem in poletnem letnem času. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 68 staršev otrok, starih 5-6 let. Pri zbiranju podatkov je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da imajo starši pozitivno mnenje o pomenu in vplivu gibalnih/športnih aktivnosti v naravi na gibalni razvoj otrok.
Ključne besede: gibanje, narava, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v naravi
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

10.
Povezanost med navezanostjo predšolskega otroka na mamo in njenim vzgojnim slogom
Doroteja Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali otrokovo navezanost na mamo glede na uporabo maminega vzgojnega sloga. V teoretičnem delu smo najprej opredelili navezanost in kako se navezanost razvija skozi leta otrokovega razvoja. V to so vključeni tudi slogi navezanosti, ki se med otroki največkrat pojavljajo, in navezanost na mamo. Glede na zastavljen problem diplomskega dela smo v teoretičnem delu opredelili tudi vzgojo. Osredotočili smo se predvsem na to, kaj je vzgoja in kaj so njeni cilji. Opredelili smo najbolj pogoste vzgojne sloge, ki jih starši uporabljajo. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali vsi otroci razvijejo enak slog navezanost na svojo mamo, čeprav mame v svojem vzgajanju uporabljajo različne sloge, in ali se uporaba vzgojnih slogov povezuje z izobrazbo in starostjo mam. Pri zbiranju podatkov smo si pomagali s spletnim vprašalnikom, ki je vseboval zaprta in odprta vprašanja. Rezultati so pokazali, da so otroci na mame varno navezani v primerih uporabe avtoritativnega in nevključenega vzgojnega sloga, medtem ko pa otroci mam, ki uporabljajo permisivni vzgojni slog, razvijejo upirajočo navezanost. Prav tako pa so rezultati pokazali, da starost in izobrazba mam ni povezana z uporabo vzgojnega sloga.
Ključne besede: Predšolski otrok, mama, vzgoja, vzgojni slog, navezanost na mamo.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 6.71 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici