SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 285
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
NEGA ZOB IN USTNE VOTLINE PREDŠOLSKEGA OTROKA
Alenka Škrubej, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nega zob in ustne votline predšolskega otroka je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili ustno votlino, kjer smo zajeli razvoj zobovja, zgradbo zob, razporeditev zob in zobne skupine, obzobna tkiva, slino, jezik in zobne obloge. Ugotovili smo, da zobna gniloba v Sloveniji že nekaj let upada. V nadaljevanju smo predstavili še skrb za zobe, kjer smo opisali metodo čiščenja zob, sredstva za nego zob, zdravo prehrano predšolskega otroka in pomen dobrega sodelovanja med zobozdravnikom, starši otrok in vzgojiteljem. Empirični del zajema ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok Vrtca Čebelica iz Šentjerneja. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos otrok in staršev do ustne higiene in higiene zob, njihov odnos do zdrave prehrane in stopnjo preventivne zobozdravstvene osveščenosti staršev. Dobljene rezultate anonimnega anketnega vprašalnika smo prikazali s tabelami in grafi. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitve, da so starši z vzgojiteljičino skrbjo za nego otrokovih zob v vrtcu izredno zadovoljni (90,6 %), da se več kot polovica predšolskih otrok prehranjuje zdravo. Ugotovili pa smo tudi, da le manj kot polovica manj kot polovica anketiranih staršev pomaga svojim otrokom pri čiščenju zob, drugi jim pomagajo samo občasno, ali pa jim sploh ne pomagajo. Prišli smo do zaključka, da je še vedno preveč staršev, ki ne posveča dovolj pozornosti negi otrokovih zob.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zobna gniloba, starši, vzgojitelji, ustna higiena, zdrava prehrana
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 3112; Prenosov: 716
.pdf Polno besedilo (2,88 MB)

2.
Vloga vzgojiteljice pri pospeševanju zdravja predšolskih otrok
Petra Dragšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojiteljice pri pospeševanju zdravja predšolskih otrok je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo navedli in opisali vse vrste zdravja, in sicer družbeno, duševno, osebno, čustveno, telesno in duhovno, ter determinante zdravja, ki vplivajo na naše zdravje. Predstavili smo vlogo vrtca pri ohranjanju in pospeševanju zdravja predšolskih otrok in njeno povezavo s kurikulumom po področjih dejavnosti. Izpostavili smo pomembnost osebne higiene, in sicer umivanje rok in zob, zdrave prehrane, gibalne aktivnosti, počitka in spanja. Pri vseh teh področjih, ki so pomembna za zdravje, smo nato dodali še sodelovanje vzgojiteljice s starši in predstavili, na kakšne načine lahko med seboj le-ti sodelujejo in kaj je pri tem pomembno. Empirični del zajema praktične ugotovitve, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojiteljice, in sicer v vrtcu Borisa Pečeta v Mariboru in njegovi enoti v Košakih v mesecu maju 2008. Zanimalo nas je, ali vzgojiteljice skrbijo za zdravje predšolskih otrok in na kakšne načine to izvajajo ter ali imajo dovolj znanja za to. Prav tako nas je zanimalo, ali imajo dovolj možnosti za izvajanje dejavnosti v tej smeri ter ali si v vrtcu umivajo roke pred jedjo in zobe po jedi. Spraševali smo se tudi, ali seznanjajo otroke o zdravem načinu prehranjevanja. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitev, da vzgojiteljice menijo, da imajo dovolj znanja o vzgoji otrok v skrbi za ohranjanje zdravja predšolskih otrok in da razvijajo pri otrocih odnos do zdravega načina prehranjevanja ter da si vedno umijejo roke pred jedjo. Pri vprašanju o umivanju zob smo prišli do podatkov, da si otroci prvega starostnega obdobja (1−3 leta) ne umivajo zob v vrtcu. V drugem starostnem obdobju (3−6 let), pa si več kot polovica anketiranih umiva zobe v vrtcu.
Ključne besede: vzgojiteljica, predšolski otrok, skrb za ohranjanje zdravja, osebna higiena, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 2753; Prenosov: 786
.pdf Polno besedilo (11,02 MB)

3.
NAČRTOVANJE USTVARJALNIH GLASBENIH DEJAVNOSTI V WALDORFSKEM VRTCU, VRTCU MARIJE MONTESSORI IN JAVNEM VRTCU
Katja Kovač, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek: Glasba je del vsakega vzgojno-izobraževalnega programa, v katerem se k načrtovanju glasbene ustvarjalnosti pristopa na edinstven način. V teoretičnih izhodiščih so v nalogi predstavljeni glasbena ustvarjalnost pri predšolskem otroku, različni vzgojno-izobraževalni koncepti (waldorfska pedagogika, pedagogika M. Montessori in javni vrtec - kurikulum) ter njihovi pristopi k načrtovanju ustvarjalnih glasbenih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti podobnosti in razlike načrtovanja ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vseh treh vzgojno-izobraževalnih konceptih, ugotoviti zastopanost glasbene ustvarjalnosti v načrtovanem kurikulumu ter podati izhodišča za sistematično spodbujanje glasbene ustvarjalnost pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, ustvarjalne glasbene dejavnosti, predšolski otrok, waldorfska pedagogika, pedagogika Marie Montessori, javni vrtec.
Objavljeno: 31.03.2009; Ogledov: 5931; Prenosov: 1431
.pdf Polno besedilo (2,35 MB)

4.
LIKOVNA TERAPIJA IN PREDŠOLSKI OTROK
Bernarda Belec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila likovno terapijo in možnosti izvajanje le-te v predšolskem obdobju. Navedla sem likovna področja in likovne tehnike, s pomočjo katerih lahko izvajamo likovno terapijo. Bolj pomemben je sam proces izvajanja kot pa končni izdelek oziroma kakovost izdelka. Otrok naj bi likovno terapijo doživljal kot igro, se ob njej sprostil in notranje umiril.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otrok, likovna terapija, likovna vzgoja, likovne tehnike.
Objavljeno: 20.04.2009; Ogledov: 4414; Prenosov: 1416 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (5,75 MB)

5.
ANALIZA MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI IN MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI PET DO ŠEST LET STARIH OTROK ORMOŠKIH VRTCEV
Franja Grof Štumberger, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Analiza motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti pet do šest let starih otrok ormoških vrtcev smo skušali prikazati razlike v rezultatih, ki so jih dosegli pri testiranju otroci v starosti od pet do šest let. Otroke smo testirali s pomočjo osmih motoričnih testov (Rajtmajer, 1997), s katerimi smo ugotavljali razvitost ravnotežja, koordinacije, eksplozivno moč, agilnost in vzdržljivost kot funkcionalno sposobnost. Raziskovalni problem so predstavljale razlike med posameznimi starostnimi kategorijami otrok, razlike med spoloma in razlike v motoričnih sposobnostih ter morfoloških značilnostih v obdobju štirih mesecev. Vsa testiranja so bila opravljena v mesecu januarju in maju 2008, v šestih enotah VIZ Ormož. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka. V nadaljevanju so podrobno opisane motorične in funkcionalne sposobnosti predšolskih otrok ter njihove morfološke značilnosti. Na podlagi dobljenih povprečnih rezultatov ugotavljamo, da v povprečju starejši predšolski otroci dosegajo boljše rezultate kot mlajši. Med spoloma ni bilo večjih razlik v povprečnih rezultatih. V obdobju štirih mesecev tudi ni bistvene razlike v motoričnih sposobnostih in morfoloških značilnostih, in sicer ne med dečki in ne med deklicami, kakor tudi ne v starostni razliki. Menimo, da je obdobje štirih mesecev prekratek čas, da bi se ob redni gibalno-športni aktivnosti v vrtcu pokazale bistvene razlike v motoričnih sposobnostih in morfoloških značilnostih pet do šest let starih otrok.
Ključne besede: Ključne besede: motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, predšolski otrok, testiranje.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3301; Prenosov: 891
.pdf Polno besedilo (369,68 KB)

6.
VZGOJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V VRTCU TEZNO MARIBOR
Mateja Kovačec, 2009, diplomsko delo

Opis: Vzgoja za trajnostni razvoj se v današnjem modernem svetu pojavlja na vseh področjih življenja. Če želimo ohraniti naš planet tudi za prihodnje generacije, bomo morali korenito spremeniti način svojega življenja. Gospodarstvo mora postati okolju in človeku bolj prijazno, zavedati sem moramo pomena okolja in skrbeti za njegovo ohranjanje, skrbeti moramo tudi za medsebojne odnose. Začeti moramo živeti bolj premišljeno in v majhnih danosti, ki nam jih ponuja narava, znova najti svoj srečo. In prav predšolski otroci so tisti, ki jih bomo najlažje naučili novega, trajnostnega načina življenja, saj so po svoji naravni danosti najbolj dojemljivi za spremembe. Oni so tudi tisti, ki bodo v prihodnosti skrbeli za naš planet. Zato je potrebno vključiti vzgojo za trajnostni razvoj v vsakodnevno življenje v vrtcih in tudi v nadaljnje šolanje in izobraževanje. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljena teoretična izhodišča o vzgoji za trajnostni razvoj na splošno ter o pomenu njenega vključevanja v predšolske institucije. Predstavljena sta tudi dva programa, v katera je vključen Vrtec Tezno, ki zadovoljujeta cilje vzgoje za trajnostni razvoj. Podrobneje pa so opisane tudi nekatere aktivnosti strokovnih delavk Vrtca Tezno, ki so jih izvedle skupaj z otroki v svojih oddelkih in vključujejo vzgojo za trajnostni razvoj. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med strokovnimi delavkami Vrtca Tezno, o njihovem razumevanju in vključevanju vzgoje za trajnostni razvoj v vzgojno delo v vrtcu.
Ključne besede: vzgoja za trajnostni razvoj, predšolski otrok, vzgojitelj, projektno delo, Vrtec Tezno
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 2510; Prenosov: 428
.pdf Polno besedilo (5,41 MB)

7.
POMEN GOVORNIH IGER PRI VZPODBUJANJU RAZVOJA OTROKOVEGA GOVORA
Polona Ornik, 2009, diplomsko delo

Opis: V zgodnjem otroštvu je ena temeljnih nalog vzgoje razviti otrokovo jezikovno zmožnost. Zato so v diplomski nalogi predstavljene govorne igre, saj z njimi spontano urimo temeljne elemente govora, njegove komponente in lastnosti dobrega govorjenja, hkrati pa so pri otrocih priljubljene. V teoretičnem delu so poleg govornih iger predstavljene teorije govora, dejavniki govornega razvoja ter dejavnosti za spodbujanje otrokovega govora. V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimalo, kolikšen vpliv imajo na pogostost in raznolikost izvajanja govornih iger v vrtcu vzgojiteljičina izobrazba in delovna doba. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec so bile zajete vzgojiteljice prvega starostnega obdobja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Zbrani podatki so podani v tabelah. Analiza rezultatov je pokazala, da vzgojiteljice otrok prvega starostnega obdobja uporabljajo pri svojem delu raznolike govorne igre in jih izvajajo pogosto. Za delo z govornimi igrami so najbolj angažirane vzgojiteljice z višjo stopnjo izobrazbe. Prav tako so najbolj angažirane vzgojiteljice z delovno dobo od 20 do 30 let in najmanj vzgojiteljice z najdaljšo delovno dobo.
Ključne besede: govorne igre, prvo starostno obdobje, razvoj govora, predšolski otrok
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 6880; Prenosov: 1741
.pdf Polno besedilo (869,10 KB)

8.
OTROK VSTOPI V VRTEC
Karmen Ciglar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Otrokov vstop v vrtec sem razdelila na dva dela. Na teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je predstavljeno otrokovo doživljanje ob vstopu v vrtec ter kako je s tem povezana navezanost otroka na starše. Predstavili smo kako naj starši uvajajo oziroma svoje otroke pripravijo na vstop v vrtec in omenili prilagoditvene težave otrok prvih nekaj dni v vrtcu. Tudi dobra komunikacija in sodelovanje med vzgojiteljem in starši zelo pomembna, zato smo se dotaknili tudi tega področja. V empiričnem delu pa diplomsko delo zajema predvsem ugotovitve glede vpliva staršev na otrokov vstop v vrtec. Ta del zajema starševsko pripravo otroka na vstop v vrtec in uvajanja otroka v vrtec ter zelo pomembne čustvene reakcije otroka ob vstopu v vrtec. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitve, da veliko staršev ne sodeluje pri uvajanju otroka na vrtec in pri sami pripravi otroka na vstop v vrtec. Ugotovili smo tudi, da je večina otrok prvi dan v vrtcu žalostnih, a presenetil je podatek, da veliko otrok prvi dan v vrtcu ne kaže posebnih čustvenih reakcij.
Ključne besede: Predšolski otrok, vrtec, uvajanje v vrtec, otrokova navezanost, prilagoditvene težave otrok, odnosi in sodelovanje med starši in vzgojitelji.
Objavljeno: 11.05.2009; Ogledov: 3117; Prenosov: 968
.pdf Polno besedilo (284,39 KB)

9.
PREDŠOLSKI OTROK IN ZDRAVA PREHRANA
Ksenija Jaušovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Predšolski otrok in zdrava prehrana smo v teoretičnem delu diplomskega dela zbrali podatke o zdravi in uravnoteženi prehrani predšolskih otrok. Spregovorili smo tudi o piramidi zdrave prehrane, načelih zdravega prehranjevanja in sestavinah zdrave prehrane. Osredotočili smo se na prehrano predšolskega otroka in dnevne obroke. Dotaknili pa smo se tudi izbirčnosti predšolskih otrok pri hrani in vloge staršev ter vrtca oz. vzgojiteljev. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali, kakšne so prehranske navade predšolskih otrok in ali se pravilno in zdravo prehranjujejo. Obdelani so bili podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz vrtca Sveta Ana. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2008. V tem delu so bile z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da kar 90 odstotkov anketiranih staršev spremlja jedilnike v vrtcu. Večina predšolskih otrok vsak dan uživa sadje in zelenjavo. Pogostost slaščic pri otrocih je velika. S prehrano v vrtcu je nekaj manj kot polovica otrok zadovoljnih. Starši so po večini mnenja, da prehrambene navade, razvite v otroštvu, ostanejo vse življenje.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 6498; Prenosov: 1756
.pdf Polno besedilo (289,49 KB)

10.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI PREDŠOLSKEGA OTROKA V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI
Darja Kolar, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v svojem diplomskem delu z naslovom Nekateri sociološki vidiki predšolskega otroka v splošnoizobraževalni knjižnici predstavlja nekatere sociološke vidike doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice, v koliki meri vplivajo obiski na predšolskega otroka in na njegovo družino ter ali vzgojitelji načrtujejo skupne obiske splošnoizobraževalne knjižnice, kako pogosto jih načrtujejo, katere sociološke vidike opažajo pri otrocih po obisku splošnoizobraževalne knjižnice ter v koliki meri postanejo rutinska navada za družino predšolskega otroka. Za zbiranje podatkov je avtorica uporabila 100 anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Petdeset anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih med vzgojitelje, petdeset pa med starše predšolskih otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni obiski vrtca in družine v splošnoizobraževalni knjižnici, vrste družin v postmoderni slovenski družbi, vloga knjižnice pri vzgajanju kulturnega kapitala predšolskega otroka ter vpliv vzgojiteljice in njenega dela na predšolskega otroka. Predstavljen je pomen ponudbe knjižnice in pomen ter vpliv branja za predšolskega otroka. Predstavljeno je življenje predšolskega otroka s knjigo, medkulturnost in predšolski otrok ter odrasli kot otrokov vzor. V empiričnem delu na osnovi obdelave odgovorov ter interpretacij avtorica dokazuje pozitiven vpliv nekaterih socioloških vidikov doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice bodisi v spremstvu vzgojiteljic ali staršev. Pri obdelavi podatkov rezultati kažejo, da so vzgojiteljice in starši mnenja, da je za predšolskega otroka zgodnji obisk splošnoizobraževalne knjižnice pomemben dejavnik pojava nekaterih socioloških vidikov. Ugotovitve kažejo, da redni obiski knjižnice niso zgolj potreba posameznika v danem trenutku, temveč rutinska navada družine. Dobljeni rezultati pa kažejo, da so redni obiski splošnoizobraževalne knjižnice pri otroku izboljšali komunikacijo z okolico in vrstniki, intenzivnost vključevanja v družbo z vrstniki in okolico, strpnost do drugačnosti, otroku se bolje razvija občutek do tuje lastnine, izboljša komunikacijo, se pogosteje vključuje v odprte razgovore z odraslimi in otroki ter pogosteje izraža svoja mnenja.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, sociološki vidiki, družina, splošnoizobraževalna knjižnica, vzgojitelj, starš.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 2546; Prenosov: 243
.pdf Polno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici