Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pomen lutk in dialoškega branja pri pripovedovanju pravljic v predšolskem obdobju ter njihov vpliv na otroško igro v kotičkih. Lutka se je izkazala kot močno motivacijsko in didaktično sredstvo, ki povezuje besedo, podobo in gib ter otrokom omogoča, da postanejo aktivni soustvarjalci zgodbe. V praktičnem delu smo izvedli tri pravljice, ki smo jih priredili v dialoško obliko, in opazovali, kako otroci zgodbo podoživljajo v igri po dejavnostih. Rezultati so pokazali, da lutke in dialoško branje pomembno spodbujajo jezikovno izražanje, sodelovanje in ustvarjalnost otrok. V eni izmed priredb so otroci pokazali najbogatejše jezikovno izražanje, v drugi se je izraziteje razvijalo gibalno in zvočno izražanje, v tretji pa so otroci dosegli najcelovitejšo ustvarjalno igro z uporabo različnih didaktičnih spodbud. Intervjuja z vzgojiteljicama sta potrdila opažanja, da lutke povečujejo otrokovo motivacijo, razumevanje in sodelovanje. Sklepno ugotavljamo, da lutke in dialoško branje predstavljajo učinkovito pot za spodbujanje domišljije, jezika in socialnega učenja v predšolskem obdobju.
Ključne besede: lutka, pravljica, dialoško branje, predšolski otrok, igra v kotičkih
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pravljica oživljena z lutko obravnava pomen in možnosti uporabe lutke kot didaktičnega in izraznega sredstva v vzgojno-izobraževalnem procesu v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu so predstavljene ključne značilnosti lutk, njihov razvojni vpliv na otroka ter možnosti uporabe v vrtcu. Izpostavljena je vloga lutke kot orodja za razvijanje govorno-jezikovnih spretnosti, socialnih interakcij in ustvarjalnosti. Predstavljene so tudi različne metode dela z lutko ter pomen vzgojiteljevega načrtovanja in vodenja lutkovnih dejavnosti. Poseben poudarek je namenjen povezavi med lutko in pravljico, ki otrokom odpira prostor domišljije in osebnega doživljanja. Pojasnjeno je, kako lahko pripovedovanje pravljic z uporabo lutk še dodatno spodbuja otrokovo pozornost, razumevanje in sodelovanje. V praktičnem delu je predstavljen primer načrtovanega in izvedenega projektnega dela, v katerem se prepletata pravljica in lutkovna dramatizacija kot orodje za spodbujanje otrokove ustvarjalnosti, izražanja in sodelovanja. Lutka se tako izkaže kot pomembno sredstvo za celostni razvoj otroka in kakovostno pedagoško delo v vrtcu. Pri izdelovanju lutk smo v ospredje postavili otroke. Spodbujali in upoštevali smo njihove zamisli, ideje in izbiro ter jim tako omogočili, da je lutka postala izraz njegove ustvarjalnosti.
Ključne besede: lutka, pravljica, predšolski otrok, pripovedovanje z lutko, projektno delo v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,82 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je z uporabo digitalnega merskega pripomočka izmeriti sposobnost razlikovanja tonskih višin pri predšolskih otrocih, starih od štiri do šest let. Zanimalo nas je, kako uspešni bodo otroci na testu razlikovanja tonskih višin ter ali na to sposobnost pomembno vplivajo starost, spol, dodatno glasbeno udejstvovanje in ukvarjanje staršev z glasbo. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo, in sicer s pomočjo posebej zasnovanega digitalnega testa, ki so ga otroci izvedli na tabličnem računalniku, ter z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili starši. V sklopu analize podatkov smo izvedli Kruskal-Wallisov ter Mann-Whitneyjev preizkus razlik. Ugotovili smo, da je največ otrok uspešno razlikovalo med vsemi primeri tonskih višin. Poleg tega jim je manj težav predstavljalo razlikovanje med dvema enakima višinama kot pa med dvema različnima. Razlike med skupinami v starosti, spolu in dodatnem glasbenem udejstvovanju niso bile statistično značilne. Statistično značilne razlike pa so se pokazale med otroki, katerih starši se ukvarjajo z glasbo, in tistimi, katerih starši se ne.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, razlikovanje tonskih višin, predšolski otrok, preverjanje glasbenih sposobnosti, digitalna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Namen diplomskega dela Plesne dejavnosti v vrtcu na temo čustev je raziskati, na kakšen način lahko otroci skozi ples in plesne dejavnosti spoznavajo, prepoznavajo ter izražajo različna čustva. Diplomsko delo obsega teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na povezovanje spoznanj različnih avtorjev o čustvih, čustvenem ter gibalnem in plesnem razvoju predšolskih otrok. Poleg tega smo se osredotočili na ustrezna načela, metode in oblike dela, h katerim težimo za optimalno načrtovanje in izvedbo plesnih dejavnosti v vrtcu. V praktičnem delu smo zapisali osem priprav plesnih dejavnosti, skozi katere so otroci izražali temeljna in kompleksna čustva. Te smo izvedli s skupino 22 predšolskih otrok, starih 5 do 6 let v vrtcu Žalec. Na osnovi evalvacij, ki smo jih zapisali po izvedbah, smo ugotovili, da lahko s skrbno načrtovanimi in otrokom prilagojenimi plesnimi dejavnostmi uspešno obravnavamo tako temeljna kot tudi kompleksna čustva, pri čemer so otroci izkazali visoko stopnjo motivacije, ustvarjalnosti in zanimanja. Čeprav so kompleksna čustva za otroke manj poznana, so jih z ustrezno predstavitvijo in uporabo zanimivih pripomočkov uspešno prepoznavali in izražali skozi ples, kar je pripomoglo k pozitivnim odzivom ter poglobljenemu doživljanju čustev.
Ključne besede: čustva, ples, predšolski otrok, plesne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 29.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,60 MB)

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Vloga staršev pri vključevanju predšolskih otrok v smučanje, smo želeli raziskati vlogo staršev pri vključevanju predšolskih otrok v smučanje. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti vključenost otrok v vadbo smučanja, vpliv izobrazbe staršev in njihovega mnenja o vključenju otrok v smučanje ter razloge staršev za vključitev otroka v organizirano vadbo. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljena vloga staršev pri vključevanju otroka v smučanje. Podrobneje so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na vključevanje otrok v smučanje. Predstavljen je tudi pomen smučanja in možnosti smučanja za predšolske otroke. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo vključili 251 staršev otrok, starih od 5 do 6 let. Podatki so bili pridobljeni s kvantitativno tehniko. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so v smučarske tečaje pogosteje vključeni otroci staršev s pozitivnim mnenjem o smučanju. Le-tega imajo običajno bolj izobraženi starši. Mlajši starši smučajo več skupaj z otrokom kot starejši. Starši, ki sami smučajo, svoje otroke pogosteje učijo smučati sami. Tisti otroci, ki živijo v bližini smučišča, pogosteje smučajo kot ostali. Družine z manj otroki na večdnevni smučarski dopust ne odhajajo pogosteje kot družine z več otroki. Najpogostejši razlog za vključitev otroka na tečaj smučanja je, da otrok preživi več časa v naravi, najpogostejši razlog za nevključitev pa previsok strošek.
Ključne besede: smučanje, predšolski otrok, vloga staršev pri vključevanju otrok v smučanje, smučarski tečaj, gibalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 01.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,27 MB)